Suhi zadrževalniki kot nevarna in neučinkovita rešitev
Pretekli ponedeljek je v Žalcu potekala javna razprava o državnem prostorskem načrtu (DPN), ki predvideva gradnjo suhih zadrževalnikov in drugih protipoplavnih ukrepov v Spodnji Savinjski dolini. Glavna skrb prebivalcev je, da bodo ti zadrževalniki pravzaprav povečali tveganje za poplave. Nihče si namreč ne želi živeti pod nekaj metrov visokim nasipom, za katerim stoji več milijonov kubikov vode. Poleg tega bo za projekt žrtvovanih 1078 hektarjev kmetijskih zemljišč, in sicer 319 hektarjev najkakovostnejših površin, ki bodo pod nasipi trajno izgubljene.
Prebivalci so jasno izrazili, da predstavljeni posegi niso sprejemljivi.
Savinjčani proti predlaganim zadrževalnikom | Kmečki Glas
Opozorili pa so tudi, da se po več kot 20 letih ukvarjanja s poplavami pristojne institucije še vedno lotevajo problemov na enak način. Z ukrepi, ki so prostorsko in kmetijsko najbolj škodljivi. Med burno javno razpravo so zastavili številna strokovna vprašanja, na katera niso prejeli nobenih odgovorov. Jasno so poudarili, da nihče ne nasprotuje rešitvam samim, temveč temu, da se o njihovih življenjih in zemljiščih odloča brez njihovega sodelovanja. Posebej zaskrbljujoče je tveganje morebitnega popuščanja nasipov. Tak dogodek bi sprožil nenaden in silovit razliv vode, primerljiv z zrušitvijo jezu, pri čemer bi se sprostila celotna predvidena količina zadržane vode – kar 12 milijonov kubičnih metrov, navajajo v Civilni iniciativi Savinja.

KRATKOROČEN UKREP Z DOLGOROČNIMI TVEGANJI
Strokovnjaki opozarjajo, da so suhi zadrževalniki kot glavni ukrep tehnično omejeni in dolgoročno tvegani. Njihova učinkovitost je vezana na projektne scenarije, ki ob pogostejših ekstremnih padavinah pogosto niso zadostni. Poleg tega pa ne prispevajo k zadrževanju vode, infiltraciji ali stabilizaciji podtalnice. Ob poplavah povzročajo nanos sedimentov, zbitost tal in degradacijo kmetijskih zemljišč, velik vpliv pa imajo tudi na mikroklimo, saj lahko povečajo pojav temperaturnih inverzij in pozebe.
Komentar na to temo: Stop uničevanju Spodnje Savinjske doline | Kmečki Glas
V nasprotju s tem pa sonaravne rešitve, kot so mokri zadrževalniki, mokrišča in razlivne površine, omogočajo razpršeno zadrževanje vode, zmanjšujejo poplavne vrhove brez koncentriranja tveganj, stabilizirajo podtalnico, blažijo suše in izboljšujejo ekosistem. Ohranjajo tudi kmetijska zemljišča, povečujejo biotsko raznovrstnost, izboljšujejo mikroklimo in kakovost bivanja. Dolgoročno so tako stroškovno učinkovitejše, saj zmanjšujejo potrebo po dragih sanacijah in vzdrževanju.

VKLJUČEVANJE LOKALNE SKUPNOSTI
Evropska zakonodaja, vključno s Poplavno in Okvirno direktivo o vodah, predpisuje prednostno uporabo sonaravnih in večnamenskih ukrepov, če so prostorsko in strokovno izvedljivi. Kljub obstoječim strokovnim podlagam pa sedanji DPN temelji na pretežno gradbeno-inženirskih ukrepih. Suhi zadrževalniki pa so obravnavani kot glavni ukrep, medtem ko sonaravne alternative niso celovito vključene. Zato strokovno in pravno utemeljeno velja, da suhi zadrževalniki ne smejo biti prevladujoča rešitev, temveč le morebiten dopolnilni ukrep.

Zaščita pred poplavami ne sme ogroziti kmetijskih zemljišč, gospodarstev ali lokalnega okolja. Rešitve morajo biti sonaravne, vključujoče in hkrati zagotavljati varnost, ohranjanje rodovitne zemlje ter stabilnost skupnosti. Ker sedanji DPN tega ne izpolnjuje, prebivalci Spodnje Savinjske doline pozivajo politične predstavnike in načrtovalce, naj načrte ponovno preučijo. Poiščejo naj alternative in vključijo lokalno skupnost v resničen in spoštljiv dialog, preden sprejmejo dokončne odločitve.
Kmetje so se pridružili razpravi o DPN in jasno izrazili, zakaj predlagani posegi niso sprejemljivi. Kot prebivalci tega prostora so opozorili na izključenost iz priprave odločitev, zato se težave z načrtom ponavljajo že več kot dve desetletji. Ponedeljkov protest je tako označil začetek njihovih napovedanih protestnih aktivnosti, pri katerih kmetje zahtevajo, da se o njihovih življenjih in zemljiščih odloča z njihovim vključevanjem. Kmetje ne nasprotujejo rešitvam, temveč načinu, kako se sprejemajo. Poenoteni prebivalci in kmetje iz vseh občin Spodnje Savinjske doline, ki jih predvideni projekt zadrževalnikov neposredno ali posredno ogroža, so jasno in glasno opozorili na katastrofalne posledice in trajno spremembo podobe doline, česar ne bodo dovolili.

Foto: Miha Mahor
