Včeraj je v Žalcu potekala javna razprava o državnem prostorskem načrtu (DPN), ki predvideva gradnjo suhih zadrževalnikov in drugih protipoplavnih ukrepov v Spodnji Savinjski dolini. Glavna skrb prebivalcev Spodnje Savinjske doline je, da bodo ti zadrževalniki povečali tveganje za poplave. Kot opozarjajo, si nihče ne želi živeti pod nekaj metrskim nasipom, za katerim stoji več milijonov kubikov zadržane vode. Poleg tega pa bo za projekt žrtvovanih kar 1.078 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega bi 319 hektarjev kmetijskih površin – pretežno višjih bonitetnih razredov, trajno izginilo pod nasipi.

Prebivalci Savinjske doline so jasno in utemeljeno povedali, zakaj predstavljeni posegi niso sprejemljivi. Zanimivo je, da se po več kot 20 letih ukvarjanja z varovanjem pred poplavami, pristojne inštitucije te težave še vedno lotevajo na enak način. Namesto celostnih rešitev posegajo po prostorsko in kmetijsko najbolj škodljivih ukrepih. V peturni javni razpravi so občani zastavili številna strokovna vprašanja načrtovalcem državnega prostorskega načrta (DPN) in obema ministroma – za kmetijstvo in naravne vire in prostor, vendar nanje niso prejeli strokovnih odgovorov.

Prebivalci, med njimi kmetje – lastniki zemljišč so bili izključeni iz priprave odločitev o državnem prostorskem načrtu (DPN), ki predvideva gradnjo suhih zadrževalnikov in drugih protipoplavnih ukrepov v Spodnji Savinjski dolini. Kot so povedali nihče ne nasprotuje rešitvi sami, nasprotujejo temu, da se o njihovih življenjih in zemljiščih odloča brez njihovega sodelovanja.

Učinkovite in sprejemljive rešitve za poplave

Savinjčani zato zahtevajo, da odgovorni začnejo načrtovati sprejemljive rešitve, ki bodo dejansko povečevale poplavno varnost ljudi in premoženja, po načelu vzajemnosti in proporcionalnosti, kot to določa tudi zakonodaja.

Strokovnjaki sicer navajajo, da se v praksi upravljanja poplavnih tveganj pogosto pojavlja dilema med klasičnimi gradbeno-inženirskimi ukrepi, kot so suhi zadrževalniki, in sonaravnimi rešitvami (Nature-based Solutions). Čeprav suhi zadrževalniki začasno zadržujejo visoke vode, njihove zmogljivosti temeljijo na projektnih scenarijih, ki se ob podnebnih spremembah in pogostejših ekstremnih padavinah pogosto izkažejo za nezadostne. Suhi zadrževalniki imajo izrazito negativne učinke na tla in kmetijsko rabo, saj povzročajo zbitost tal, nanos sedimentov in zmanjšano rodovitnost, obenem pa vplivajo na mikroklimo in lokalne klimatske razmere.

Na podlagi znanstvenih dokazov naj suhi zadrževalniki ne bi bili osrednji ukrep, temveč dopolnilna rešitev tam, kjer sonaravne metode prostorsko ali funkcionalno niso izvedljive. Prednost sonaravnih rešitev omogoča celostno upravljanje poplav, suš in rabe prostora, skladno z načeli trajnostnega razvoja in prilagajanja na podnebne spremembe. Več o dogajanju, tudi o tem, da je bil včerajšnji nastop kmetov Savinjske doline začetek napovedanih protestnih aktivnosti, pa v prihodnji številki KG.