Civilna iniciativa Savinja že dlje časa opozarja, da načrtovani suhi zadrževalniki in protipoplavni ukrepi prebivalcem Spodnje Savinjske doline ne zagotavljajo varnosti. Namesto tega grobo posegajo v rodovitno kmetijsko zemljo, uničujejo okolje in ogrožajo prehransko varnost celotne Slovenije.

Kljub več kot dvajsetletnemu razmišljanju o rešitvah za poplave pristop pristojnih institucij ostaja enostranski. Projekt se izvaja brez resničnega dialoga z lokalno skupnostjo in strokovnjaki, kar je v nasprotju s sodobnimi evropskimi praksami, kjer je sodelovanje prebivalcev ključno pri načrtovanju protipoplavnih ukrepov.

Med svetovnimi praksami so dobro znani primeri, kjer suhi zadrževalniki niso edini ukrep, temveč so vključeni v širše strategije, ki temeljijo na širjenju poplavnih površin, premiku nasipov ter revitalizaciji rek in poplavnih ravnic.

Nizozemski program Room for the River na primer aktivno povečuje prostor, ki ga reka lahko uporablja pri visokih vodostajih, kar nadomešča zadrževalnike in nasipne strukture. V Nemčiji strokovnjaki priporočajo povečanje deleža naravnih poplavnih površin kot del nacionalnih protipoplavnih programov. Ena sama napačna napoved ali tehnična napaka pri velikih suhih zadrževalnikih namreč lahko privede do katastrofalnih posledic. In prav to odraža strah lokalnega prebivalstva v Savinjski dolini.

Načrtovani zadrževalniki naj bi v dolini zadrževali do desetkrat več vode, kot je je bilo na tem območju kadarkoli v zgodovini. To bi neposredno ogrozilo stotine hiš, uničilo kmetijske površine in porušilo naravno ravnovesje v dolini. Prebivalci opozarjajo, da si nihče od njih ne želi živeti pod večmetrskim nasipom z več milijoni kubičnih metrov zadržane vode.

Neupoštevanje priporočil Civilne iniciative Savinja kaže na namerno izključevanje prebivalcev iz odločanja. Predlagani državni prostorski načrt (DPN) ne vključuje naravno prilagojenih rešitev ali kombinacije ukrepov, ki bi hkrati zagotavljali varnost prebivalcev in ohranjali kmetijstvo.

Zato se sprva nezadovoljstvo lahko hitro sprevrže v aktivno opozorilo, še posebej ob sporni vladni retoriki, ki lokalno prebivalstvo označuje za »manjšino«, ki nasprotuje spremembam zaradi lastnih koristi. Takšne izjave povsem ignorirajo glas ljudi, ki opozarjajo na neposredne posledice samovoljnih vladnih projektov, katerih cilj je rodovitna zemljišča lokalne skupnosti podrediti interesom kapitala.

A rešitev obstaja in ni zapletena. Kmete in strokovnjake je treba vključiti v odločanje, upoštevati naravno prilagojene rešitve ter zagotoviti poplavno varnost ob ohranitvi kmetijske zemlje in prostora prebivalcev. In odškodnine niso osrednja tema, želijo le varen in odgovoren načrt, ki bo preprečil škodo in ohranil prihodnost prostora, v katerem živijo.

Če takšnih ukrepov ne sprejmejo, se nezadovoljstvo prelije v dejanske akcije, kar je v zadnjem obdobju stalnica po Evropi. Kmetje blokirajo ceste, da bi odgovorni slišali njihovo stisko. Za pridelavo hrane so obravnavani kot kriminalci, medtem ko politiki, slepi in gluhi, še naprej vztrajno zavračajo težave podeželja. Celina je v vojni sama s seboj – kmetje, državljani in davkoplačevalci so se namreč prisiljeni žrtvovati za cilje, na katere niso nikoli pristali.

Podobna ideološka vojna proti podeželju se dogaja tudi pri nas. Vsak poskus izvajanja DPN brez upoštevanja predlaganih popravkov in lokalne skupnosti jasno kaže, da država postavlja naložbe nad ljudi, zemljo in prehransko varnost. S tem načrtno uničuje podeželje in zlorablja oblast. Civilna iniciativa Savinja bo uporabila vsa pravna, politična in civilna sredstva, da prepreči sedanji DPN, ki škodi prebivalcem, kmetijstvu in celotni državi. Na javni razgrnitvi so zato kmetje, ob podpori lokalne skupnosti, jasno sporočili: Savinjčani ne bomo popustili!

več: Suhi zadrževalniki kot nevarna in neučinkovita rešitev | Kmečki Glas