Večina med nami le redko pomisli, da je zemlja, tista temna, drobnozrnata snov pod našimi nogami, pravzaprav živ ekosistem. V njej se prepletajo kamnine, voda, zrak, mikroorganizmi, živali in rastline, ki neprestano sodelujejo v zapletenih naravnih procesih. Ddr. Ana Vovk, avtorica najnovejše knjige Živa zemlja – Zdrava prihodnost, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas, poudarja, da zemlja ni mrtva snov. Je živi organizem, ki podpira rast rastlin, filtracijo vode, kroženje hranil in življenje na planetu. Danes bolj kot kadarkoli prej potrebujemo zavedanje o njeni vrednosti, saj izguba rodovitne zemlje predstavlja enega najresnejših okoljskih izzivov sodobnega sveta.

Ddr. Ana Vovk je ustvarjalka učnega poligona za samooskrbo Dole. Gre za nagrajen projekt, ki raziskuje in prikazuje naravi prijazne prakse kmetijstva v Sloveniji. Njena strast do okoljske vzgoje in trajnostnih praks je letos dosegla globalni odmev, ko je v Indiji prejela svetovno nagrado za okoljsko izobraževanje. Svoje delo osredotoča na naravi prijazno kmetijstvo, ohranjanje rodovitnosti zemlje in skrb za njeno živost, ki je temelj trajnostnega kmetijstva in zdravih ekosistemov. Knjiga te zamisli približa razumljivo in navdihujoče ter odpira pot k zdravi prihodnosti za naše potomce.

Rodovitna zemlja je bila vedno osnova za preživetje, vendar zaradi spremenjenih zunanjih dejavnikov, kot so kakovost vode, zraka in degradacija okolja, rodovitnost zemlje ni več samoumevna.

Živa zemlja je rezultat tisočletij preoblikovanja. Od preperevanja matične kamnine prek razgradnje organskih snovi do nastajanja humusa in oblikovanja prsti. Vse to so procesi, ki jih poganjajo mikroorganizmi, glive, deževniki in drugi prebivalci zemlje. Če zemljo opazujemo le kot sredstvo za pridelavo hrane, spregledamo njeno resnično vrednost. Zagotavlja namreč zadrževanje vode, kroženje hranil, podporo pestrosti življenja (biodiverziteti) in ponor ogljika. To je temelj, da življenje sploh lahko obstane. Ana Vovk opisuje, kako inovativni načini kmetovanja, kot so permakultura, biodinamika in majhne lokalne kmetije, lahko ustvarijo novo rodovitno zemljo brez izčrpavanja naravnih virov.

Ni skrivnost: rodovitna zemlja rodi zdrave rastline, zdravim rastlinam pa sledi hranljiva hrana.

RODOVITNOST ZEMLJE IZGINJA

Na velikih industrijskih poljih pridelke obdelujejo stroji, ljudje pa z zemljo pogosto nimajo neposrednega stika. Hrana je velikokrat brez okusa, izčrpana in neznanega porekla. Nasprotno pa majhne, trajnostne in lokalne kmetije, ki pridelujejo hrano z naravnimi metodami in skrbijo za ohranjanje zemlje, vračajo človeka v stik z rastlinami. Avtorica poudarja pomen ohranjanja starih sort semen, znanja o pridelavi in predelavi hrane ter ustvarjanja lokalnih prehranskih krogov, ki zmanjšujejo odvisnost od globalnih sistemov.

Industrijsko kmetovanje porabi ogromno energije – več kot znaša vrednost pridelka. Majhne kmetije pa delujejo krožno: kompost bogati zemljo, zastirka ohranja vlago, talna bitja razgrajujejo hranila, ki jih potrebujejo rastline. Poraba energije je manjša, rodovitnost pa višja, hkrati pa se voda ohranja v tleh brez potrebe po intenzivnem namakanju.

ČAS ZA PREOBRAT

Podnebne spremembe od nas zahtevajo drugačen način življenja. Majhne, lokalne kmetije lahko igrajo ključno vlogo. vključujejo mlade, izobražene ljudi, ki združujejo sodobno znanje s starimi modrostmi in razvijajo povezane skupnosti. Ddr. Vovk poudarja: »Za ohranitev življenja na planetu potrebujemo zdravo zemljo, čisto vodo, kakovostno hrano in povezane skupnosti. Zemlja pod našimi nogami nas še vedno podpira. Vprašanje je le, kako dolgo, če je ne bomo začeli podpirati tudi mi.«

V kmetijski stroki se pogosto uporablja izraz »donos zemlje«, ki se osredotoča le na količino pridelka. A avtorica opozarja, da tak pristop pogosto spregleda celovito vlogo zemlje kot živega, dinamičnega sistema. Intenzivna uporaba gnojil in pesticidov vodi do izčrpavanja tal, izgube strukture in humusa, zaradi česar zemlja postaja »prazna lupina«, ki ne podpira več rastlin, kot jih je nekoč.

Sodobni pristopi, ki posnemajo naravo, kot so ekološko kmetovanje, permakultura in biodinamika, kažejo, da je mogoče obnoviti rodovitnost zemlje. S poudarkom na organski snovi, humusu in biomasi rastlin ter naravnem kroženju hranil se zemlja vrača v svojo vlogo temelja življenja. Ddr. Ana Vovk nas opominja, da si zemlja zasluži spoštovanje enako kot vsa druga živa bitja. »Želim, da vsebina knjige prispeva k večji ozaveščenosti o živi zemlji. Skrb zanjo je namreč temelj trajnostne in zdrave prihodnosti vseh nas.

Založba Kmečki glas

29. 1. 2026 (četrtek) ob 16.30 uri Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče: Vabljeni na praktično predstavitev knjige Živa zemlja – zdrava prihodnost. S pomočjo vzorcev zemlje vam bo Ddr. Ana Vovk razložila, kako iz mrtve zemlje ustvariti živo in s humusom bogato zemljo. Prinesite vzorec svoje zemlje s seboj in preverili boste, kako živa je vaša zemlja. Strokovno podporo o živi zemlji pa najdete v knjigi, ki jo boste lahko tudi kupili po 19,90 EUR. VABLJENI!