Na domačiji Galjotovih v Lahovčah pod Krvavcem, kjer se ukvarjajo z več dejavnostmi, smo obiskali Benjamina. Naj spomnimo, da se je njegov mlajši brat Adrijan v celoti posvetil reji piščancev, sam pa je v praksi, kmalu pa tudi na »papirju«, prevzel živinorejski del – rejo krav molznic. Ob tem mu veliko pomagata starša Magdalena in Janez, saj brez pomoči pri 96 kravah molznicah ne gre. Lahko se pohvali z zdravo čredo in relativno visoko mlečnostjo, ki jo v prihodnje namerava še izboljšati.

V reji krav molznic prepoznava priložnosti in namerava vztrajati. Še več, širil bo hlev, dodal 45 novih ležišč in sedanje molzišče ribja kost 2×6 zamenjal za dva robota. »Na takšni kmetiji, kot je naša, se je treba ves čas posodabljati. Brez tega vztrajanje na sedanjem nivoju ne bi bilo več smiselno,« pravi Benjamin, ki ga delo v hlevu veseli bolj kot delo s kmetijsko mehanizacijo. »Veliko raje vlagam v hlev in živali kot pa v stroje. Tudi zato bom v prihodnje raje kupil robota za molžo, in ne novega traktorja.«

Leta 2002 so z otvoritvijo novega hleva povečali kmetijo. S takratnih 25 krav molznic so njihovo število povečali na 96, skupaj z mlado živino je tako na kmetiji 180 govedi. Telički so nameščeni v starem hlevu, kjer jim posvečajo posebno pozornost, saj se dobro zavedajo, da iz današnjega teleta zraste prihodnja krava molznica. Da jim to dobro uspeva, potrjuje podatek, da pogina zaradi pljučnic ali drisk nimajo, včasih pa se vendarle zgodi kakšen zaplet pri samem porodu. Enemu smo bili priča tudi v času obiska. Krava je telila zdravega bikca, ki se je med Benjaminovim intervjujem nerodno, a vztrajno poskušal spraviti na noge. Naposled mu je to tudi uspelo.

»V načrtu je širitev hleva za dodatnih 40 do 45 ležišč. V prihodnje imamo cilj rediti 120 krav molznic, skupaj s presušenimi kravami. To bi bila tista najvišja številka, ki bi jo lahko obvladovali in bi kravam zagotavljala dovolj gibanja in prostora. Sedaj je namreč hlev precej poln.«

Težko je izklopiti vsakdanjo rutino

Krave so proste v hlevu na rešetkah, na ležiščih pa imajo mehke in trpežne gume wingflex. Za zdaj ne uporabljajo nobenega robota. Dvakrat na dan ročno očistijo ležišče in rešetke pred ležiščem. Enkrat na mesec ležišča razkužijo tudi z apnom, ki ga pomešajo med žagovino. V hlevu imajo montiran krmilni avtomat, za učinkovito zračenje pa skrbita dva helikopterska ventilatorja. Njuno delo je še posebej izrazito v poletnih mesecih, kjer učinkovito poskrbita za prezračevanje in zmanjšanje toplotnega stresa.
Molža poteka v molzišču ribja kost z dvanajstimi enotami (2×6).

»Molzem dobri dve uri, če poleg prištejem še pranje. Ko pa molzemo vsi trije, skupaj s staršema, gre pa precej hitreje, saj lahko sproti napajamo teličke. »Brez njune pomoči bi težko zmogel, saj obseg dela presega zmogljivosti ene osebe,« priznava Benjamin in doda: »Sicer pa bi fizično delo že nekako opravil, vendar se bojim, da bi se sčasoma pokazale težave psihične narave. Zaradi konstantnega napora brez razbremenitve lahko intenzivno delo začne puščati posledice na mentalnem zdravju,« pojasnjuje. »Ob pomoči staršev pa si lahko privoščim tudi krajši oddih. Vendar res kratek, saj priznam, da stežka izklopim vsakdanjo rutino.«

Osredotočenost na čisto pasmo

Čreda je mešana, čeprav v hlevu prevladuje pretežno črno-bela pasma. »Sam sem sicer za to, da je v hlevu le ena pasma, vendar smo pred vselitvijo kupili precejšnje število krav in ob tem nismo bili osredotočeni zgolj na eno pasmo. Tako imamo sedaj v hlevu lisaste krave, črno-bele in križanke. S križanjem smo prenehali, saj stremimo k čisti črno-beli pasmi, tudi zaradi lažjega nadzora.« Benjamin pojasnjuje, da se dve različni pasmi pri istih jaslih pač različno vedeta. »Včasih lahko nastane težava, da so črno-bele krave premalo oskrbljene, simentalke pa preveč.«

Krave osemeni sam, saj je uspešno opravil tečaj za osemenitev v lastni čredi. Indeks osemenitev je 1,65, približno leto dni pa uporablja tudi seksirano seme. Tega uporabi pri telicah z boljšim genetskim potencialom, saj v poštev pride le prva osemenitev. Krav še nima genotipiziranih, a o tem čedalje intenzivneje razmišlja. »Se je pa pri uporabi seksiranega semena že zgodilo, da se je rodil bikec. Nekaj bikcev obdržimo doma – deset na leto, druge pa 14 dni po telitvi prodamo. Sedaj je povpraševanje po bikcih dobro, a še vedno manjše po črno-belih. Zato krave, ki so za naš hlev manj zanimive in ne dosegajo visokih plemenskih vrednosti, osemenim s semenom pasme limuzin ali blonde d’aquitaine. Ti križanci so med kupci zelo iskani.«

Po lastnih izkušnjah črno-belo pasmo opisuje kot nekoliko manj trdoživo, za lisaste pa pravi, da so bolj odporne in vzdržljive. »Pri mlečnosti oz. namolzenih litrih pa je seveda druga zgodba. Razlika v mlečnosti med pasmama pri nas je v povprečju 2000 litrov.«
Benjamin pravi, da je mlečnost odraz dela in vlaganja v krave. »V mešalno-krmilnem vozu je obrok nastavljen na 27 litrov mlečnosti, močna krmila – brikete pa dobijo na krmilnem avtomatu.

Dnevna mlečnost po kravi je 30 litrov. Mlečnost v standardni laktaciji po kravi je pri črno-beli pasmi 9800 litrov, pri lisasti skoraj 8000 litrov, križanke pa dosegajo mlečnost nekje vmes. Vsebnosti so pri lisasti pasmi višje – več kot 4,5 % maščobe in 3,7 % beljakovin, pri črno-belih pa okoli 4,1 % maščobe in 3,45 % beljakovin.

Vso krmo analizirajo

Glede na postavljen cilj je mlečnost zadovoljiva, pravi mladi kmetovalec, a zatrjuje, da jo bodo postopoma povečali. »Mlekarne za zdaj še vedno plačujejo litre, vsebnostim pa žal posvečajo premalo pozornosti in viškov ne plačujejo.«
Pri pripravi obroka stavi na kakovostno krmo. »Kosimo zgodaj in čim bolj mlado travo. Nekaj površin imamo zasejanih z deteljno-travnimi mešanicami in lucerno, da je v osnovni krmi dovolj beljakovin. Tudi pri izbiri sorte koruze smo pozorni na kakovost, ješčnost in vsebnost energije. Na koncu se namreč vse sešteje. Osnovne krme ne dokupujemo, vso pridelamo doma, saj imamo dovolj površin. Pomembna je tudi kakovost žit, saj slamo, ki mora biti dovolj suha in čim manj zapleveljena, uporabljamo za nastilj pri mladi živini. Kakovostna osnovna krma je torej osnova, dokupimo pa še repične tropine, sojo ter močno krmo, in sicer pelete K-22 in K-TOP-50 za krave po telitvi.«

Vso krmo analizirajo, krmni obrok pa usklajuje in prilagaja svetovalec za prehrano. »Trenutno krmimo še lansko krmo, vendar bomo kmalu odprli letošnji silos. Vsako spremembo krme takoj analiziramo in prilagodimo obrok. Tudi če zgolj zamenjamo silos, kar pomeni, da analiziramo krmo iz vsakega silosa posebej.«
Zaradi praktičnosti in lažjega usklajevanja krmnega obroka ne delajo sendvič silosa. Med seboj mešajo le različne košnje, sicer bi jim hitro zmanjkalo silosov. »Že dolgo ne baliramo več, balirko smo prodali in raje kupili nakladalko ter zgradili dodaten silos. Bale so precejšen strošek, s seboj prinašajo veliko odpadka, poleg tega pa je v njih še nekonsistentna krma. »Enkrat smo tako imeli opravka z balo, ki je vsebovala lucerno, drugič travo z bolj močvirnatega travnika, skratka košnje so bile preveč mešane, kar je pomenilo težje uravnavanje obroka.«

Trg z mlekom je stabilen

Obdelujejo 61 hektarjev, od tega je 25 hektarjev trajnih travnikov, 5 hektarjev njiv je zasejanih s trajnim travinjem in lucerno, drugo so enoletne trave, žita in koruza. Obdelovalne površine imajo relativno blizu kmetije – v radiju 10 kilometrov. Je pa večina zemlje v najemu in precej razdrobljene – za 60 hektarjev imajo več kot 70 gerkov. Okoli 0,7 hektarja pa znaša povprečna velikost parcele.
»Zemlja je na Gorenjskem draga za nakup, večinoma jo lastniki raje dajo v zakup kot prodajo. Najemnine povprečno znašajo okoli 300 do 400 evrov na hektar – odvisno kje in kakšna je najeta zemlja.«
Mleko oddajajo v Kmetijsko zadrugo Cerklje, s katero praktično sodelujejo že od nekdaj. In četudi jih je vmes mogoče imelo, da zamenjajo odkupovalca, so se po analizi letne odkupne cene odločili, da je dolgoročno sodelovanje bolj stabilno in bolj ekonomično. »Na zadrugo so rejci v času padca odkupne cene mleka izvajali precejšen pritisk. Mi pa smo analizirali letno povprečje cene in ugotovili, da smo bili preko cerkljanske zadruge še vedno bolje plačani, saj so drugi odkupovalci čez leto beležili večja nihanja.«

»Sedanja odkupna cena mleka znaša dobrih 43 centov za liter (+ davek). Rejci vedno stremimo k višjim odkupnim cenam, a sem zadovoljen. Trg je sedaj stabilen za vse rejce.«

»Natančne analize stroškov prireje po litru mleka ne računam, na koncu le pogledam pod črto in tam mora biti pozitivna bilanca. Menim pa, da pri kravah ne smemo varčevati. Dobiti morajo, kar potrebujejo, in potem rejcem to tudi vrnejo.«

Potencial v prireji mleka

Pri toliko kravah dela v hlevu ne zmanjka. Čeprav je čreda zdrava, pa vedno presenetijo kakšni izredni primeri. Nekaj težav imajo z dermatitisom, ki ga morajo ves čas nadzorovati in razkuževati parklje, opravka pa imajo tudi s kakšnim primerom ketoze ali mastitisa.Benjamin se nerad spominja okužbe krav z bovino virusno diarejo (BVD), a vendar pojasni. »Pred desetimi leti smo se morali spopasti s tem. To je za nas pomenilo veliko katastrofo, saj so imele krave abortuse v 5. in 6. mesecu brejosti. Izločiti smo morali veliko krav in telic, mnoge si namreč niso opomogle. Sledila je analiza krvi pri vseh živali, da smo odkrili povzročiteljico, ki je bila kupljena krava. To je bila doslej največja izguba črede. Od takrat ne kupujemo več krav, pridobili pa smo tudi status črede proste BVD.«
Pri dolgoživosti je Benjamin skromen. »Ni prav dolga. V povprečju kravo izločimo po treh zaključenih laktacijah. Moja teorija je, da je njihova proizvodna doba krajša zaradi prenaseljenega hleva in preobremenjenih nog. Poleg tega se tako ves čas na novo vzpostavlja hierarhija in šibkejše krave zaužijejo manj krme. Zato so v negativni energetski bilanci, imajo težave s plodnostjo in jih tako tudi hitro izločamo. Poleg tega pa imamo dovolj telic, zato menjava krav s telicami ni problematična.« Telice v njihovem hlevu prvič telijo pri 25 mesecih.

Kot pravi, veliko pozornosti posvečajo teličkam in budno spremljajo njihov rast in razvoj. »Ker imamo dovolj podmladka, se ne obremenjujemo preveč s starostjo izločenih krav. Poleg tega pa vedno pričakujem, da bodo potomke molzle več kot krave. Z vsako generacijo namreč pričakujem boljše molznice.« V bližnji prihodnosti bodo čredo genotipizirali, saj nameravajo odbiro prilagoditi molži na načrtovanih robotih.
Benjamin v prireji mleka prepozna potencial. »Številne kmetije se res zapirajo, velike pa postajajo vse večje. Sam menim, da je kmetijstvo v intenzivnem prestrukturiranju in prilagajanju. Mnogi namreč odpirajo dopolnilne dejavnosti, se usmerjajo v predelavo na domu, zato menim, da bo kmetijstvo kljub vsemu obstalo.« Kot pravi, mu delo s kravami ustreza bolj kot vse drugo, zato s prirejo mleka prav gotovo ne namerava obupati.

Na kmetiji imajo tudi prepelice in kokoši, na pašnikih pa srečate tudi ovce. Ponujajo raznovrstne izdelke, kot so domača jajca, široki rezanci, rezanci za juho, vložena in sveža prepeličja jajčka ter v zimskih mesecih, v času tradicionalnih kolin, tudi krvavice.