Manja Zupan Šemrov, Oddelek za zootehniko, BF Ljubljana

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za zootehniko) v sodelovanju s Perutnino Ptuj, natančneje s sektorjem Žive proizvodnje pod vodstvom direktorja Marka Ciglerja in tehnologinje Nataše Medved, aktivno sodeluje v evropskem mrežnem projektu BroilerNet (https://broilernet.eu/). Projekt povezuje deležnike iz 13 evropskih držav z jasnim ciljem: izmenjati praktično znanje, prepoznati ključne izzive v reji pitovnih piščancev ter skupaj oblikovati dobre prakse, ki izboljšujejo zdravje, dobrobit, okoljske kazalnike in trajnost proizvodnje. Slovenija v projektu nastopa kot država z razvitimi, inovativnimi in preverjenimi pristopi na področju perutninarstva.

Med tremi slovenskimi dobrimi praksami, ki jih je evropska strokovna skupnost izpostavila kot nadpovprečno učinkovite, je tudi mehanizirano lovljenje brojlerjev, rešitev, ki predstavlja pomemben korak k bolj trajnostni, varni in učinkovitosti usmerjeni reji. Nosilec te dobre prakse v Sloveniji je Blaž Bedenik iz Perutninarske zadruge Ptuj, ki v praksi vodi in optimizira procese mehaniziranega lovljenja.

Mehanizacija pobiranja perutnine je danes eden ključnih odgovorov na pomanjkanje delovne sile, potrebe po večji učinkovitosti ter zahteve po ohranjanju visoke produktivnosti v sektorju pitovnih piščancev. Sistem je prilagodljiv in dobro deluje tako v manjših kot večjih obratih, saj omogoča enakomeren potek dela ne glede na kapaciteto hleva. Rejcem prinaša manj fizičnega napora in nižje stroške dela, živalim pa bolj miren in varen postopek ulova.

Mehanizirano lovljenje temelji na uporabi gladkih, brezvibracijskih transportnih trakov, nastavljivega nagiba kletk ter tehnološke zasnove, ki bistveno zmanjšuje stres in pojav poškodb pri pticah ter hkrati razbremeni delavce. Sistem je dodatno podprt z dvojnim redundantnim sklopom (rezervni tokokrogi, ventili in črpalke), kar omogoča neprekinjeno delovanje, manj zastojev in zanesljivejše vzdrževanje. Edina pomembnejša pomanjkljivost trenutne izvedbe je pogon z dizelskim motorjem, ki prispeva k emisijam ter odpira vprašanja dolgoročne okoljske trajnosti.

Ekonomika uporabe sistema je za rejce preprosta: plačajo 0,03 evra na piščanca, medtem ko investicijo 190.000 evrov ter vse obratovalne stroške prevzame lastnik stroja. Kljub visoki začetni investiciji se zaradi velike učinkovitosti in prihrankov pri delu izkaže za donosno, s približno 25.000 evrov letnega prihodka in povračilno dobo pet do sedem let.

Ker je sistem zasnovan za industrijsko uporabo, se število potrebnih delavcev zmanjša s sedmih na tri, kar močno vpliva na organizacijo dela in stabilnost kadra. Model sodelovanja, v katerem lastnik stroja opravlja lovljenje za različne rejce, dodatno izboljšuje izrabo opreme, zmanjšuje finančne obremenitve na ravni posamezne kmetije ter prispeva k splošni dobičkonosnosti in trajnosti perutninske proizvodnje.

Pametna rešitev za nastilj – roboti in ogrevanje za aktivne piščance | Kmečki Glas

Uporaba mlečne kisline in probiotikov pri obvladovanju enterokoknih okužb pri brojlerjih | Kmečki Glas