Manja Zupan Šemrov, Oddelek za zootehniko, BF Ljubljana

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za zootehniko) v sodelovanju s Perutnino Ptuj, natančneje s sektorjem Žive proizvodnje pod vodstvom direktorja Marka Ciglerja in tehnologinje Nataše Medved, sodeluje v evropskem projektu BroilerNet (https://broilernet.eu/). Gre za obsežno mrežo strokovnjakov iz 13 evropskih držav, ki povezuje raziskovalce, industrijske partnerje, veterinarje in rejce z namenom sooblikovanja praktičnih rešitev za izboljšanje zdravja, dobrobiti in trajnosti reje. Ena izmed slovenskih praks, ki je bila v tem okviru prepoznana kot posebej učinkovita, je inovativno upravljanje stelje s pomočjo robotike in talnega ogrevanja, ki ga na terenu izvaja Tilen Drofelnik (Perutnina Ptuj).

Upravljanje stelje v hlevih za pitovne piščance je praviloma delovno zelo zahtevno, saj zahteva redno rahljanje in nadzor nad vlago. Predstavljeni sistem ta opravila bistveno poenostavi, saj združuje robotsko rahljanje stelje in talno ogrevanje, kar ustvarja stabilno mikroklimo in suho podlago. Hlev velikosti 100 m × 22 m, ogrevan z lesnimi sekanci, prispeva k energetski učinkovitosti in zmanjšanju uporabe fosilnih goriv. Za dobro klimo skrbi prezračevalni sistem, v katerem rekuperator obdeluje 22,5 m³ zraka na uro, dodatno pa ga podpirajo stropni ventilatorji in tunelsko prezračevanje, ki uravnavajo vlažnost. Sistem hkrati samodejno spremlja temperaturo, vlago in raven CO₂, kar omogoča natančno prilagajanje pogojev za optimalno rast in dobro počutje živali.

Robot se vključi četrti dan reje, ko se piščanci začnejo umikati prisotnosti ljudi. Po prostoru se premika s pomočjo kodiranih koordinat na stenah ter med delovanjem rahlja steljo, spodbuja gibanje živali in tako zmanjšuje tveganje za težave s stopali, obenem pa izboljšuje enakomernost telesnih prirastov. Laserski sistem dodatno preprečuje združevanje piščancev na manjših površinah, kar izboljšuje počutje jate in mikroklimo. Rejec lahko s pomočjo mobilne aplikacije in kamer spremlja delovanje robota na daljavo in poseže v delo le, ko je to potrebno.

Za rejce predstavlja rešitev pomemben prihranek pri delu in času, hkrati pa tudi ekonomsko priložnost.

Robot stane 45.000 evrov, pri čemer prvih pet let ni stroškov vzdrževanja, ocenjeni letni donos pa znaša približno 7000 evrov. Uvedbo tehnologije dodatno podpira 30 % nepovratnih sredstev, saj sistem prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in učinkovitejši rabi energije.

Ob naraščajočih cenah energentov takšna avtomatizacija predstavlja zanesljivo pot k večji učinkovitosti, trajnosti in dolgoročno tudi k boljšemu ugledu kmetije, ne glede na njeno velikost.

Mehanizirano lovljenje brojlerjev – slovenska dobra praksa v projektu BroilerNet | Kmečki Glas

Uporaba mlečne kisline in probiotikov pri obvladovanju enterokoknih okužb pri brojlerjih | Kmečki Glas