Uporaba mlečne kisline in probiotikov pri obvladovanju enterokoknih okužb pri brojlerjih
Manja Zupan Šemrov, Oddelek za zootehniko, BF Ljubljana
Projekt BroilerNet (https://broilernet.eu/) je evropska iniciativa, ki povezuje 13 držav z namenom izboljšanja reje pitovnih piščancev skozi sodelovanje med znanostjo in prakso. V okviru projekta delujejo nacionalne mreže deležnikov, kjer se izmenjujejo izkušnje, ocenjujejo rejski izzivi ter prepoznavajo rešitve, ki so v različnih okoljih že dokazale svojo učinkovitost. Slovenijo v projektu zastopata Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za zootehniko) ter Perutnina Ptuj, kjer razvoj rejske prakse vodita Marko Cigler in Nataša Medved.
Skupaj z rejci, veterinarji in industrijskimi partnerji preizkušajo pristope, ki izboljšujejo dobrobit živali, produktivnost in trajnostni razvoj sektorja. Med najboljšimi slovenskimi primeri, ki so bili ocenjeni kot posebej učinkoviti in primerni za prenos v širši evropski prostor, je tudi preventivni program uporabe mlečne kisline in probiotikov pri obvladovanju enterokoknih okužb. Prakso na terenu izvaja Veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj.
Okužbe z Enterococcus cecorum predstavljajo enega najtrdovratnejših izzivov v sodobni reji brojlerjev, saj povzročajo težave z nogami, skeletne lezije in znatne gospodarske izgube. Kot odgovor na to je Perutnina Ptuj v Sloveniji uvedla napreden, do antibiotikov varčen preventivni program, ki pomembno izboljšuje zdravstveno stanje jat in proizvodne rezultate. Z vključevanjem mlečne kisline in probiotikov v pitno vodo ta preprost, a učinkovit pristop optimizira pH v prebavilih, zavira škodljive patogene ter krepi črevesno mikrobioto že v najzgodnejših fazah življenja.
Rezultati so zelo jasni: bistveno manj enterokoknih in drugih bakterijskih okužb, boljša prebava, izboljšan izkoristek krme in opazno bolj zdrave živali. Na vseh farmah protokol dosledno prispeva k 0,5–1 % nižji umrljivosti, boljšemu FCR, višjemu dnevnemu prirastu in boljši enotnosti jate, kar povečuje tako produktivnost kot donosnost reje. Z vložkom približno 60 evrov na jato 20.000 brojlerjev rejci na cikel ustvarijo čisti dobiček med 300 in 740 evrov zaradi manjših izgub in boljših rezultatov reje.
Poleg gospodarskih koristi program pomembno prispeva tudi k trajnosti in boljšemu počutju živali. Zmanjša se uporaba antibiotikov, zmanjša se vpliv reje na okolje, brojlerji pa imajo boljšo gibljivost, stabilnejšo rast in bolj zdrav začetek življenja.
Protokol je enostaven za uvedbo, ne zahteva dodatne opreme in ga je mogoče prilagoditi kateremu koli rejnemu sistemu, zato je primeren za široko uporabo po vsej Evropi.
Preventivni pristop jasno dokazuje, da je mogoče visoko dobrobit živali, zdrave jate in ekonomsko učinkovitost združiti. Gre za praktično, znanstveno utemeljeno rešitev, ki dviguje rejsko prakso na višjo raven učinkovitosti in trajnostne prireje.

Evidenca dodajanja aditivov
Foto: shutterstock
Mehanizirano lovljenje brojlerjev – slovenska dobra praksa v projektu BroilerNet | Kmečki Glas
Pametna rešitev za nastilj – roboti in ogrevanje za aktivne piščance | Kmečki Glas
