Kmetijski svetovalci z Goričkega navajajo, da je govedoreja oz. nasploh živinoreja na Goričkem ostala le v sledovih. Še posebej na zahodnem Goričkem, kjer so zaradi bližine Avstrije še enostavneje opustili živinorejo. Od leta 2000, razen na eni kmetiji, niso vlagali v objekte, zato večinoma niso več primerni za sodobno prirejo. Težave so tudi z mladimi prevzemniki, ki se z živinorejo ne ukvarjajo. Za propad govedoreje je bila kriva tudi lastna mlekarna industrija (Pomurske mlekarne, Pomurska mlekarska zadruga), ki je panogo le črpala, vračala pa malo ali raje ničesar. Večina kmetov je bila prisiljena kupiti njihove delnice, ki so pozneje celo propadle. Na govedorejo oz. živinorejo je vplival tudi propad KZ Panonke. Na njenem pogorišču pa se nikakor ni uspela vzpostaviti primerna organiziranost. Goričko je tako postalo kolonija za slovenske zadruge iz drugih okolij.

Kmetija Kovač iz Kukeča je ena redkih kmetij na Goričkem, kjer se še ukvarjajo s prirejo mleka

Težava je tudi v zmanjševanju prebivalstva na Goričkem. Primer je občina Cankova, ki je imela leta 2000, 2300 prebivalcev. Danes jih ima le 1700, torej se je prebivalstvo zmanjšalo za 600 prebivalcev. Kmetije resda niso propadle, so pa na njih nastale večje poljedelske kmetije z zelo nizko učinkovitostjo. Predvsem na račun omejenih dejavnikov na Goričkem in seveda kolonizacije ostale Slovenije, kar je posledica predvsem neorganiziranost prostora.

Pregled stanja

Aleš Horvat s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota nazorneje pojasni podatke o stanju črede molznic v Pomurju za leto 2023. Ti kažejo, da se največji delež čred nahaja v velikostnem razredu do 15 živali. V tem razredu se nahaja približno polovica čred (50,3%). Čred z od 16 do 50 živali je 40,1%, večjih čred nad 50 živali pa 8,5%.

Število živali je razporejeno nekoliko drugače. Približno polovica se jih nahaja v velikostnem razredu čred od 16 do 50 živali. »Pričakujemo lahko, da bodo manjše črede opuščale prirejo mleka oziroma rejo govedi na sploh. V tem velikostnem razredu je 124 čred oziroma 1144 živali.

Zmanjševanje goveje črede se v Pomurju dogaja že od osemdesetih let (1986). Torej še iz časa prejšnje države in kaže trend upadanja povprečno 3 – 7% letno. V osemdesetih letih je bilo govedo prisotno praktično skoraj na vsaki kmetiji. Bilo pa je povsem naravno, da so se kmetije skozi čas preusmerjale, specializirale in opuščale določene dejavnosti.

Upadanje števila kmetij z molznicami

Pregled podatkov za obdobje od 2002 do 2023 kaže trend upadanja v tem obdobju. V letu 2002 je bilo v Pomurju 2422 kmetij s kravami molznicami ter 960 kmetij s kravami dojiljami. Do leta 2023 je število kmetij s kravami molznicami upadlo na 456, število kmetij z dojiljami pa na 252.

Zaradi opuščanja manjših rej se je v tem obdobju kazal obratni trend naraščanja števila živali po kmetijah. Medtem, ko je bilo leta 2002 na kmetijah v Pomurju povprečno 4,5 krav oz. 5,5 molznic, je v letu 2023 stanje 11,2 krav oz. 14,6 molznic na kmetijo.

Pomurje v smislu načina in pogojev reje govedi ni enovita regija. Zaradi zgodovinskih, geografskih, ekonomskih in prostorskih danosti obstajajo razlike med posameznimi območji znotraj regije. Če jo razdelimo na tri dele Goričko (pretežno hribovito, poljedelsko živinorejsko območje z relativno majhno posestno strukturo), Ravensko in Dolinsko (območje Prekmurja kjer prevladuje agrarno kmetijstvo) ter Prlekijo (kjer je govedoreja relativno močno razvita in tudi v slovenskem merilu predstavlja enega od centrov reje lisastega goveda), vidimo, da so trendi opuščanja reje govedi različni. Enako različni so tudi proizvodni rezultati živali, če jih primerjamo po teh delih regije.

Na območju Goričkega je v zadnjih 22 letih število kmetij z molznicami upadlo na 12,5 % staleža leta 2002, število živali pa na 31 % staleža. Podobno, na 10,9 % oz. 29,2 % je upadlo število rej oz. molznic na območju Ravenskega in Dolinskega. Na območju Prlekije pa je z rejo molznic še 40 % kmetij. Število molznic pa je na 82 % staleža iz leta 2002.