Združeni kmetje Spodnje Savinjske doline, Šentjurja, Šoštanja, Slovenj Gradca in Ptuja so minulo sredo predstavnikom Direkcije RS za vode v Celju predali svoje zahteve. Te so oblikovali kot odziv na državne in lokalne prostorske načrte za zagotavljanje poplavne varnosti v Sloveniji. Združeni kmetje so soglasni, da načrti ogrožajo bivanje, kmetijstvo, gospodarstvo, naravo in okolje na njihovih območjih. Na protestu, ki so se ga udeležili številni kmetje z več kot 130 traktorji in povednimi transparenti, so ponovno poudarili, da se z izgradnjo suhih zadrževalnikov nikakor ne strinjajo zaradi povečane izpostavljenosti poplavnim vodam za vsa naselja ob zadrževalnikih in zaradi posledičnih negativnih vplivov talnih vod na nepremičnine.

»Suhi zadrževalniki z visokimi nasipi, vkopanimi globoko v tla, so neprimerne oblike reševanja poplavne in sušne ogroženosti. Kmečke izkušnje povejo, da je bil poseg v podtalnico v Spodnji Savinjski dolini pred več kot 50 leti pregrob, zato holistični strokovnjaki svarijo pred podobnimi napakami. Sporočajo, da podtalnica lahko popolnoma izgine, če bo še enkrat oskrunjena,« meni Maja Klemen Cokan, kmetje pa napovedujejo veliko izgubo kmetijskih zemljišč in s tem izgubo možnosti preživetja številnih slovenskih kmetij ter okoljsko in ekosistemsko katastrofo, ki bi jo prinesla izgradnja takšnih zadrževalnikov.

Prepričani so, da kratkoročnih in daljnosežnih posledic zadrževalnikov ne morejo zmanjšati nobeni omilitveni ukrepi. »Tako imenovani stroki, ki trdi, da jih lahko, ne zaupamo,« so zapisali v sporočilu za javnost.

»Slovenski kmetje smo za poplavno varnost, a zahtevamo pravično izvedbo protipoplavnih ukrepov v skladu z zakonskimi določili in mednarodnimi konvencijami, torej tudi s sonaravnimi rešitvami, kar pa suhi zadrževalniki niso.«

Prof. ddr. Ana Vovk s Filozofske fakultete v Mariboru je za Kmečki glas povedala, da je problem suhih zadrževalnikov v tem, da povzročijo poplave tam, kjer jih prej nikoli ni bilo. »Suhi zadrževalniki zahtevajo dobesedno uničenje ogromnih površin plodne zemlje ‘za vsak slučaj’, saj ni znano, kdaj se bo voda tja razlila. Take površine po poplavi niso več primerne za kmetijsko rabo, kar je razsipno razpolaganje s prostorom glede na pomanjkanje kmetijskih površin. V Savinjski dolini pa za zadrževalnike predvidevajo najboljše kmetijske površine.«

Po drugi strani pa odločevalci ostajajo gluhi za učinkovito ekoremediacijo ter ekosistemske ukrepe, kot so vpojne površine, močvirja, mokrišča, okljuki, dodatni vodni kanali, ki bi jih lahko razmestili tekom reke od njenega zgornjega, srednjega do spodnjega toka in delujejo, kar potrjuje tudi praksa iz tujine. Poleg tega alternativne ekosistemske rešitve niso denarno potratne kot enostranski suhi zadrževalniki. »Zaradi njih zemlja postane neuporabna, ostane gola površina – kot parkirišče, kjer tisoči kvadratnih metrov čakajo na vodo, če bo prišla. Zemlja je izgubljena, mi pa nujno potrebujemo obdelovalne površine, saj je v trgovinah samo 8 % hrane domačega izvora, kar 92 % je prihaja iz uvoza, zelo slabe kakovosti. Verjetno je težava v tem, da so v tovrstne projekte vključeni tudi ljudje z ozko tehničnim pogledom ter verjetno razni interesni lobiji v želji po zaslužku. Kmetje v tem primeru razmišljajo povsem normalno – vsak človek z logičnim razmišljanjem razmišlja tako kot oni.«

So bili dopisi res napačno razumljeni?

Predstavniki združenih kmetov so se tako v sredo sestali s predstavniki Direkcije RS za vode in dialog ocenili kot pozitiven. »Obravnavali smo vse vodne zadrževalnike Šoštanj, Šentjur, Spodnjesavinjskega, Ptuj in Slovenj Gradec. Danes so nas poslušali, to pa si želimo tudi v prihodnje,« je povedal Rok Sedminek, ki kmetuje v Savinjski dolini.

Direktorica Direkcije za vode Neža Kodre je dejala, da je bil povod za protest verjetno dopis, ki so ga prejeli krajani Šoštanja in Šentjurja, da naj bi prišlo do razlastitev lastnikov kmetijskih zemljišč. »Ti dopisi so bili napačno razumljeni, saj je šlo le za poziv, naj vendarle prodajo zemljišča, na katerih bi se gradilo zadrževalnike. Razlastitev je samo eden od korakov, ki se lahko zgodijo, vendar v tem hipu do tega ne bo prišlo. V naslednjih dneh bomo s kmeti iskali možnosti.«

Kmetje so napovedali, da se bodo po osmih dneh vrnili, in če do takrat ne bo ustreznih rešitev, bodo protest zaostrili. Čeprav v tem hipu razlastitev ne bo, pa ta možnost še vedno obstaja, saj je za razlastitev dovolj izkazana javna korist.

SKUPNE ZAHTEVE KMETOV:

– Takojšna ustavitev vseh postopkov v zvezi z izgradnjo suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, Šentjurju, Šoštanju, Slovenj Gradcu in Ptuju.

– Skupni sestanek s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić, ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novak, s predstavniki KGZS in s predstavniki vsakega načrtovanega zadrževalnika. Ne pristajajo na izključevanje kmetov in lastnikov kmetijskih zemljišč iz načrtovanih postopkov.

– Takojšen umik hitrih razlastitev lastnikov kmetijskih zemljišč za načrtovane zadrževalnike.

– Takojšnja ustavitev zastavljenih načrtov in revizija protipoplavnih ukrepov.

– Izvedba alternativnih študij neodvisnih slovenskih in tujih strokovnjakov.

– Opredelitev ali izgradnja zadrževalnikov povzroča nevarnost obremenjevanja ali uničevanja okolja in s tem dejansko škodo ali celo nepopravljivo škodo okolju in zdravju ljudi.

– Celostno obravnavanje poplavne varnosti od izvira do izliva, vključno s problemom suš in namakanjem kmetijskih zemljišč.

– Spoštovanje premoženja in sprejemanje materialne odgovornosti za vse negativne posledice v primeru izvedbe zadrževalnikov.

– Zmanjšanje vpliva na kmetijska zemljišča z rešitvami v soglasju z lastniki zemljišč in vsemi ostalimi udeleženci.

– Spoštovanje zaščitenih vodovarstvenih območij in podtalnice.