Pri načrtovanju hlevov se še vedno velikokrat pozabi na teleta. Večina prostora, opreme in razmisleka je namenjena kravam molznicam, čeprav so prav teleta prihodnost črede. Iz dobro vzrejene telice se razvije zdrava in dolgoživa krava molznica, zato ni vseeno, kje in kako preživi prve mesece življenja.

Poleg krmljenja so pomembni tudi pogoji, v katerih je tele nameščeno: od kakovosti zraka in prezračevanja do higiene, suhega okolja in primerne gostote živali. Zlasti pri mladih živalih lahko neustrezna klima in slaba kakovost zraka povečata tveganje za bolezni dihal.

»Za teleta moraš imeti dobro štalo, zračno in svetlo,« pravi Jernej Ličef s kmetije Černivec v Zgornjih Jaršah pri Domžalah, kjer se z ženo Petro ter tastom Tomažem in taščo Heleno ukvarjajo s prirejo mleka. Redijo približno 400 glav govedi, od tega okoli 210 krav molznic črno-bele pasme. Obdelujejo približno 210 hektarov površin, na katerih pridelujejo žita, travo, deteljno-travne mešanice in koruzo. Letno namolzejo več kot dva milijona litrov mleka.

Na kmetiji so v zadnjih letih veliko vlagali v posodobitev reje. Zgradili so nov hlev za molznice s štirimi roboti za molžo, teleta pa so takrat ostala v dotedanjih prostorih. »Že prej so bila sicer na zračnem, saj smo imeli prostor dobro urejen, a je bilo vseeno precej dela. Veliko je bilo treba kidati, hraniti na roke in podobno.« Ker se je njihovo število povečalo, je prostor postajal tesnejši, zato so se odločili urediti nov hlev, namenjen prav teletom.

Novi hlev tako prinaša predvsem manj ročnega dela in lažjo oskrbo telet, hkrati pa omogoča prilagajanje prostora načinu reje.

Več krav, več telet, nov prostor

»V novem hlevu je več krav in s tem tudi več telet, zato smo morali nekaj spremeniti in pridobiti dodaten prostor,« je povedal Jernej. Ker so želeli ureditev za teleta zastaviti na novo, so izkoristili obstoječe objekte in razpoložljive površine. »Začeli smo razmišljati, kaj bi naredili in odločili smo se, da bomo šli čisto na novo. Tako ali tako smo imeli namen zamenjati streho na strojni lopi in na starem hlevu v katerem so presušene krave. Streho smo odstranili, jo dvignili in naredili novo. Zasuli smo tudi silos, ki je bil pri starem hlevu, naredili plato in uredili prostor za teleta.«

Odprta zasnova hleva omogoča dobro zračnost in po potrebi tudi zapiranje z zavesami.

Pri načrtovanju novega hleva so želeli predvsem zmanjšati količino ročnega dela in si olajšati oskrbo telet, predvsem v prvih tednih, ko zahtevajo največ pozornosti. »Iskali smo nekaj funkcionalnega, nekaj kar bi zahtevalo manj dela in bilo učinkovitejše. Tako smo se odločili za avtomatski sistem oziroma avtomate za napajanje.«

Avtomatsko napajanje za več nadzora

V novem hlevu imajo dva avtomata Förster za napajanje telet. Vsako tele ima svojo vratnico z identifikacijo, sistem pa na podlagi nje prepozna žival in ve, koliko mleka ji pripada. Količina je določena v programu glede na starost oziroma obdobje reje. Ko tele pride do avtomata, ga prepozna in preveri, ali je že prejelo svoj obrok. Ko je tele na vrsti za mleko, mu avtomat odmeri obrok. Tako imajo za vsako tele posebej pregled nad napajanjem in količino zaužitega mleka.

Avtomatsko napajanje prihrani približno dve uri dela na dan in omogoča enakomernejše napajanje telet.

Eden od avtomatov je namenjen mlečnemu nadomestku, drugi pa je kombiniran. Na avtomatsko napajanje preidejo starejša teleta. Svojih prvih 14 dni namreč teleta preživijo v individualnih boksih TopCalf. V tem obdobju jih je tako lažje spremljati in pravočasno zaznati morebitne težave. Nato jih preselijo v skupine, kjer nadaljujejo z napajanjem na avtomatu.

Avtomatsko napajanje prihrani precej časa. Jernej ocenjuje, da približno eno uro zjutraj in eno uro zvečer. Poleg manj ročnega dela avtomatski sistem omogoča tudi bolj enakomerno napajanje telet.

»Prej smo delali tako, da smo najprej dali manjša teleta v bokse in jih hranili na roke, nato pa smo jih prestavili na avtomat, kjer so ostala do konca obdobja napajanja. Pri tem smo teletu večkrat zamenjali mleko, zato so se večkrat pojavile driske in druga obolenja.«

Tele lahko dnevno dobi največ osem litrov mleka, ki ga avtomat razdeli na več manjših obrokov. Do njega lahko pride do petkrat na dan. V zadnjem mesecu pred odstavitvijo avtomat količino mleka postopoma zmanjšuje, zato je prehod lažji.

Suh in čist nastilj je pomemben za ustrezne bivalne razmere.

Skupinska reja telet

Iz individualnih boksov jih nato preselijo v skupino, kjer ostanejo do odstavitve. Takšna ureditev ne olajša le dela, temveč teletom omogoča tudi več socialnih stikov in gibanja. Raziskave kažejo, da so skupinsko uhlevljena teleta bolj aktivna, zaužijejo več krme in v povprečju bolje priraščajo. Pri tem pa je pomembno dobro vodenje skupin. Jernej opozarja, da je skupinska reja primerna le do določene starosti in da morajo imeti teleta dovolj mleka, sicer se lahko začnejo sesati med seboj.

V hlevu imajo teleta tudi rdečo žogo, napolnjeno z mrvo, ki jih zaposli in spodbuja k raziskovanju. Raziskave kažejo, da lahko predmeti za zaposlitev zmanjšajo neželeno sesanje med teleti. Žogo morajo približno na dva dni ponovno napolniti z mrvo.

V skupini so teleta živahna, se igrajo in vzpostavijo svojo hierarhijo. Po odstavitvi ostanejo skupaj in tako nadaljujejo rejo kot skupina. »V prvih dneh življenja pa je vsekakor dobro, da so ločeni – v individualnih boksih. Kasneje pa ni več problem. Če imajo dovolj mleka in so siti, je vse v redu.«

Na kmetiji imajo običajno od 40 do 60 telet, njihovo število pa se glede na starost živali in prehod med posameznimi fazami reje spreminja.

Novi hlev za teleta

Novi hlev za teleta meri 32 × 12 metrov. Po Jernejevih besedah je prostora glede na število telet dovolj, pri načrtovanju pa so upoštevali tudi predpise in normative glede zagotavljanja ustreznega prostora za živali. Za nastilj uporabljajo slamo. Ena od značilnosti hleva je odprta zasnova, zato je svetel in zračen, po potrebi pa ga lahko z zavesami tudi zaprejo.

Poleg mleka imajo teleta na voljo tudi suhi miks, ki ga na kmetiji pripravljajo sami in ga uporabljajo že približno dve leti. Po Jernejevih besedah se dobro obnese. Osnova je seno, ki ga drobno narežejo, nato pa dodajo koncentrat, domača žita in nekoliko melase. Tretji ali četrti dan teleta dobijo štarter, od četrtega dne naprej pa suhi miks, ki ga uživajo do odstavitve. »Zgodnje zauživanje suhe krme spodbuja razvoj vampa in postopno prilagajanje prebavnega sistema na to krmo,« pove Jernej.

Novi hlev za teleta je bil v času pogovora star približno tri mesece. Čeprav je bila naložba velika, Jernej verjame, da se bo njena vrednost pokazala predvsem na dolgi rok. Celotna ureditev je stala približno 100.000 evrov. V znesek so bila vključena gradbena dela, kopanje, betoniranje, ureditev prostora, hlevska oprema, avtomata za napajanje in druge ureditve. Naložbo so na kmetiji financirali sami, ker so hlev uredili v okviru obstoječega objekta, pa za poseg niso potrebovali novih dovoljenj.

Modularni sistem boksov TopCalf omogoča prilagajanje prostora, povezovanje boksov v skupine in lažji dostop do telet.

Individualni boksi za teleta TopCalf

Del opreme v novem hlevu so tudi individualni boksi za teleta TopCalf, ki so jih kupili pri podjetju Pro Farm Košenina. Černivčevi so z njihovo zasnovo zadovoljni predvsem zato, ker jo lahko prilagajajo načinu reje. Boksi so sestavljeni tako, da lahko odstranijo ločevalne stene in več boksov povežejo v večji prostor.

Tudi sprednja vrata so deljiva, kar omogoča dostop do teleta, ne da bi pri tem motili druga teleta v boksu. Takšna zasnova jim olajša tudi čiščenje in prilagajanje prostora glede na potrebe reje. Pri izbiri opreme je družini pomembno predvsem, da je praktična in da omogoča čim manj ročnega dela.

Ob tem želijo teletom zagotoviti ustrezne pogoje za rejo in razvoj, saj se po Jernejevih izkušnjah prav v prvem obdobju pokažejo posledice dobrih oziroma slabih pogojev reje.

Raziskave kažejo, da teleta v skupinski reji v povprečju zaužijejo več krme in bolje priraščajo.