Kmetijo Žampa v Levanjcih vodi gospodar Anton Žampa, ki je s svojim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in premišljenim upravljanjem ustvaril temelje za sodobno, tehnološko napredno in inovativno kmetijo. Ob njem je sin Zvonko, ki s svojo energijo in znanjem skrbi za nadaljnji razvoj ter modernizacijo kmetije. Antonovi hčeri, Nina in Damjana, pa sta poročeni in ne živita več doma.

Pri vsakodnevnem delu jima pomaga še redno zaposleni delavec, kar zagotavlja učinkovito in strokovno izvajanje vseh opravil. Na kmetiji že desetletja sledijo sodobnim tehnologijam in inovacijam. Hlev je danes popolnoma avtomatiziran, z robotiziranimi procesi molže, krmljenja in čiščenja. Živali uživajo v zračnem, svetlem in udobnem okolju, kar omogoča optimalne pogoje za prirejo mleka.

S skoraj 240 glavami govedi in 115 hektarji obdelovalnih površin je kmetija vzor tehnološkega napredka v govedoreji in poljedelstvu. Anton, zaslužen za uspešen razvoj kmetije, počasi predaja vajeti sinu Zvonku, ki je prevzel odgovornost za nadaljevanje dolgoletne družinske tradicije, ob tem pa ga podpira žena Marina, s katero si je ustvaril družino. Zvonko, ki je tudi solastnik dela kmetije, z očetovo tesno podporo nadaljuje inovativno pot kmetije.

Zvonko z ženo Marino in otroki: Žano, Gabrielom in Mihaelom.

Pred petimi leti so posodobili in dogradili hlev za molznice in mlado živino. S tem so živalim zagotovili najboljše življenjske pogoje. Hlev je zračen in svetel, ležišča so nadstandardna, ponoči pa kravam sveti rdeča svetloba, ki jim zagotavlja mirno okolje in jih spodbuja k gibanju in večjem zaužitju krme. »Bilo je zanimivo, ko smo prvič prižgali luči – slednje so bile takrat nameščene le do polovice hleva. Drugi dan so bile jasli prazne tam, kjer so gorele te luči, tam kjer jih še nismo zmontirali, pa so ostale polne,« opisuje Anton.

70 hektarjev je obdelovalne zemlje, preostanek pa predstavljajo travniki ob nasipih reke Pesnice. Na njivah prevladuje koruza, poleg tega pa pridelujejo 15 hektarjev pšenice, ki se vsa proda, 22 hektarjev ječmena, katerega glavnina ostane doma, ter 10 hektarjev oljne ogrščice za prodajo, a njeno pridelavo postopoma zmanjšujejo. Obdelava je otežena zaradi težkih tal, vse površine pa so hidromeliorirane.

Anton Žampa

Z globokimi ležišči do večjega udobja

Hlev za krave molznice in mlado živino je v funkciji že pet let. Takrat so na kmetiji prešli z molznega sistema autotandem 2×2 na robotsko molžo z Lely Astronaut, hkrati pa avtomatizirali tudi krmljenje živali s sistemom Lely Vector. Prej pokrita ležišča z gumo so nadomestili z globokim nastiljem iz slame, apna in vode, uvedli pa so tudi robotsko čiščenje rešetk (Lely Discovery), kar je še dodatno poenostavilo vzdrževanje hleva. Hlev ima leseno konstrukcijo. »Zaradi obremenitve in velikega razpona nosilnih konstrukcijskih elementov, je bila lesena konstrukcija najboljša možna izbira,« je pojasnil Anton, ki pravi, da je les tudi na pogled bolj primeren in topel element za gradnjo.

Hlev je zasnovan na 80 ležišč za krave molznice, saj so bili omejeni s prostorom. Največja obremenitev molznega robota je bila pri 73 kravah, a kljub temu z molžo niso imeli težav. »Takrat je bila mlečnost 38 litrov na kravo, vendar so se ob prihodu jesenskega časa pojavili izpadi, katerih vzrokov nismo uspeli ugotoviti, kljub natančnim pregledom veterinarjev.

Na začetku smo sumili na posledico modrikastega jezika, a krvni testi tega niso potrdili. Obisk robota je upadel s 3,3 na 2,8 na dan, mlečnost pa se je znižala na sedanjih 33 litrov na kravo,« pojasnjuje Zvonko.

Na mehkem ležišču krave dlje ležijo

Zvonko ugotavlja, da je sprememba v mlečnosti verjetno povezana tudi z nastiljanjem ležišč. »Sveže nastlana globoka ležišča so zelo udobna za krave, zato več časa ležijo, kar zmanjša njihovo gibanje in posledično tudi pogostost molže,« pojasnjuje. Nastiljanje poteka na 1,5 do 2 meseca, pri čemer za mešanico slame, apnenca in vode, uporabijo kar 22 ton apnenca in 10 bal slame. S to količino nasteljejo sto ležišč – tudi tiste pri telicah. To predstavlja velik vložek časa in dela štirih ljudi, ki cel dan skrbijo za nastiljanje.

Kljub temu, da globoka ležišča kravam zagotavljajo izjemno udobje in lažje vstajanje brez poškodb ali odrgnin, Zvonko meni, da bi bila dražja guma na ležišču morda finančno bolj smiselna, saj bi prihranili pri nakupu komponent za nastiljanje. »Vsak dan zjutraj in zvečer očistijo iztrebke z ležišč, kar pripomore k ohranjanju higiene. Vse živali na kmetiji so neprivezane in se prosto gibljejo, v hlevu pa prevladuje črno-belo govedo. Poleg tega redijo tudi mlado pitano govedo, kar kmetiji omogoča raznolikost in stabilnejši prihodek.

Antonova hči Damjana je pred leti raziskovala vpliv različne glasbe na mlečnost krav molznic in ugotovila, da počasna klasična glasba poveča mlečnost za 7,06 %, medtem ko hitra glasba zmanjša mlečnost za 5,74 %. Na podlagi teh ugotovitev v hlevu kravam predvajajo glasbo. Večinoma domačo, a jim zavrtijo tudi klasično, saj molznice pomirja in povečuje mlečnost.

Hitrejši iztok mleka in krava rekorderka

Blatilni hodnik je na rešetkah, čisti pa jih pa jih robot Lely Discovery. V starem hlevu so imeli veliko težav z dermatitisom, v novem pa ga je občutno manj, kar je posledica bolj suhih tal. Anton dodaja: »Upam si trditi, da nismo imeli nobene izločitve zaradi težav s parklji.«

Korekcijo parkljev opravljajo trikrat na leto, pri čemer je bil veterinarski tehnik, ki je nedavno opravil pregled, zaradi preteklih težav z dermatitisom, presenečen nad zdravimi in močnimi parklji krav. Zvonko opaža tudi, da se v novem hlevu podaljšuje dolgoživost krav. Lani so imeli prvo kravo, ki je v življenjski dobi presegla 100.000 litrov mleka, zdaj pa se tej številki približuje še ena, do tja jo loči le ena laktacija.

Zanimiv je podatek, da je povprečna mlečnost leta 2019 znašala 10.181 kg na kravo v standardni laktaciji, lani pa so bili, kot pojasnjuje Zvonko, preseženi vsi rekordi. »Mlečnost je znašala 11.340 litrov v standardni laktaciji.«

Pomembno vlogo pri tem je odigrala tudi sprememba dobavitelja mineralno-vitaminskih dodatkov, s čimer je prišlo do opaznega napredka. »Po enem letu sodelovanja smo stare rezultate, ki so se za nekaj časa ustavili, ponovno izboljšali,« pojasnjuje Zvonko. Pripravili so nov obrok glede na natančno analizo krme, skupaj z uporabljenimi dodatki pa se je povečala hitrost iztoka mleka, kar je pri robotski molži izjemno pomembno. Pred tem je bil iztok mleka med 2,4 in 2,6 kg/min, od takrat naprej pa pod 3 kg/min praktično ne pade. Posledica tega so bile bolj vidne pojatve, hkrati pa se je izboljšala tudi mlečnost.

Nadstandardna ležišča, rdeča svetloba ponoči in robotsko krmljenje z visoko natančnostjo prispevajo k večjemu gibanju in zaužitju krme, kar pozitivno vpliva na mlečnost in zdravje krav.

Z majhnimi izboljšavami do boljših rezultatov

Anton pojasnjuje, da ima hlev dimenzije 60 metrov dolžine in 29 metrov širine, namenjen kravam molznicam in mladi živini, pri čemer se drži starejšega objekta. Posodobitve so pri njih stalnica. Leta 2003 so že dogradili hlev za krave molznice in mlado govedo, leta 2007 so posodobili strojni park, zgradili skedenj za seno in dva silosa CO₂ za zrnje.

Čez nekaj let je sledila naložba v izgradnjo strojne lope in nato še v obnovo in rekonstrukcijo starega hleva ter gradnjo novega dela hleva v letu 2020.

Krave molznice so pred gradnjo in uvedbo treh novih robotov pasli, a so pašo kasneje opustili, saj je bilo usklajevanje z vsemi sodobnimi tehnologijami prevelik izziv, priznava gospodar kmetije.

Lani so imeli nekaj težav s krmo zaradi prevelike količine dežja. »Pri nas imamo težko zemljo in, ko je suša, so pridelki res odlični, preveč dežja pa nas lahko pusti tudi brez pridelka,« pojasnjuje Zvonko. Bikce vse spitajo, nekaj pa jih tudi dokupijo; trenutno jih imajo v hlevu okoli 80. Dve leti so morali dokupiti vso koruzno zrnje, letos pa ga je bilo toliko, da so ga lahko nekaj tudi prodali. Doma pridelajo še travno in koruzno silažo, seno, slamo, ječmen ter koruzno zrnje. Vso zrnje spravljajo v CO₂ silose, vsa silaža pa je v silosih.

Siliranje s kombajnom

Lani so začeli silirati s kombajnom, da je silaža bolj fino zrezana (na približno 3 cm). Tako so silirali tudi slamo, kar je pozitivno vplivalo na kakovost mleka – maščoba v mleku sedaj ne pade pod 4 %.

»Neverjetno je, kako majhni detajli lahko izboljšajo mlečnost,« pravi Zvonko. »Siliranje s kombajnom ne predstavlja večjega stroška, res pa je, da potrebuješ več ljudi za spravilo. Vendar se čas dela skrajša tudi do 70 %, poleg tega pa je krma bolje zrezana.«

Vsak odkos trave spravljamo v svoj silos. Zaradi odvzema krme, ki ga zahteva robot za krmljenje Vector, so zgradili manjše koritaste silose, teh je kar devet. »Takoj, ko odpremo silos, ga vzorčimo, analiziramo in po rezultatih prilagodimo krmni obrok.«

Vector meša 11 različnih krmnih obrokov, ki so natančno prilagojeni posameznim skupinam: kravam molznicam, presušenim kravam, teličkom, telicam do brejosti, brejim telicam, ki se pridružijo skupini presušenih krav, ter bikcem po starosti (pet različnih obrokov). Z njim je vse tako skrbno optimizirano, da imajo živali vedno natančno odmerjeno in zmešano krmo za svoje potrebe.

Robot za krmljenje: ključna naložba

»Če bi moral dati stran kakšnega robota, bi dal tistega za molžo,« napol v smehu pravi Zvonko. A v isti sapi dodaja, da je ta vendarle vreden več kot vsak traktor. »Vsekakor bi moral biti robot za molžo prva naložba na kmetiji.« A ko ga primerja z Vectorjem, je ta enostavno brez primere. »Krmo meša z 97-odstotno natančnostjo, kar pomeni, da ima le 3 % odstopanje pri vsakem obroku, kar je zanemarljivo. Mislim, da noben stroj ne zmeša krme tako popolno kot Vector. Večkrat ga opazujem, še posebej, ko meša šrot. Tudi po pol kilograma se vrne v kuhinjo (skladišče krme), da natančno pripravi popoln, programiran obrok,« je navdušen Zvonko.

Anton pove, da so morali novogradnjo prilagoditi staremu objektu, hlev pa je kljub temu svetel in zračen, saj je odprt z obeh strani, pozimi pa zaprt z roloji. Strinja se s sinom in z njim deli enako navdušenje glede robota za krmljenje.

»Res je napreden in učinkovit sistem, ki omogoča večkratno krmljenje na dan. Višino obroka na krmilni mizi natančno izmeri z nastavljivim laserjem, medtem ko krmo med premikanjem potiska nazaj do pregrad, kar omogoča enakomerno porazdelitev hrane. Robot je avtonomno vozilo in uporablja senzorje za natančno določanje svoje lokacije ter pravilne razdalje od pregrad. Prilagodljiv način krmljenja zmanjša izgube krme, povečuje učinkovitost in spodbuja večje zaužitje hrane,« pojasnjuje Anton.

Poleg tega robot spodbuja krave k večji aktivnosti, saj pogosteje obiskujejo robota za molžo, kar pozitivno vpliva na mlečnost. »S tem sistemom je krmljenje natančno in bolj učinkovito.« Zvonko pa doda: »Odkar krmimo z Vectorjem tudi bike, ti dosegajo večje klavne teže.«

Kmetija je zgled tehnološkega napredka, saj uporablja avtomatizirane procese za molžo, krmljenje in čiščenje, kar omogoča optimalne pogoje za prirejo mleka in zagotavlja večjo učinkovitost.

Natančno krmljenje, večja mlečnost

Med vožnjo po krmilni mizi laser Vectorja skenira povprečno višino krme, ki mora znašati 8 centimetrov. Če je nižja, robot že meša in dodaja novo krmo. »Vsako uro se pelje po krmilni mizi in krmo potiska nazaj k kravam,« na kratko pojasni Zvonko. Dodaja, da tako krave vsako uro privablja h krmljenju. Če katere komponente v kuhinji slučajno zmanjka, sistem nemudoma javi Zvonku na mobilni telefon.

Glede morebitnega pregrevanja krme v kuhinji Zvonko pravi: »Če vsak dan sproti polnim kuhinjo, iz katere Vector odvzema krmo, s tem ni težav. Sem pa že pustil kocko silaže notri štiri dni v vročini – po meritvah se je že začela rahlo pregrevati. Običajno kuhinjo napolnim v petek, da smo tega opravila čez vikend prosti. Vector dnevno v hlev zvozi približno 7 ton krme. Ko Zvonko govori o poletni vročini, dodaja, da razmišljajo še o nabavi ventilatorjev, saj jih za zdaj nimajo, čeprav težav zaradi vročine ne zaznavajo. Menijo, da bi dodatna ventilacija lahko še prispevala k višji mlečnosti.

Telički so do odstavitve nastanjeni na slami, nato pa gredo naprej na rešetke in ležišča. Napajajo jih z mlečnim nadomestkom.

Kot pravi, krave za zdaj ne telijo v porodnišnici, ampak v hlevu, v čredi, ta sistem pa se jim dobro obnese. Presušene krave so združene v svoji skupini, kravo pa približno 14 dni pred telitvijo prestavijo nazaj v skupino molznic. Zato se včasih zgodi, da jih preseneti teliček v ležalnem boksu.

Zasnova, ki spodbuja gibanje krav

»Uporabljamo seksirano seme domačih in tujih plemenskih bikov, predvsem pri telicah in mladih kravah, saj moramo napolniti čredo z molznicami. Vsi skupaj lahko priznamo, da smo zaradi gradnje, selekcijo nekoliko potisnili na stranski tir, a ji sedaj že posvečamo več pozornosti,« pojasnjuje Anton.

Priznava, da so na njihovi kmetiji vedno inovativni in da stalno uvajajo spremembe. »Kar se tiče vse tehnologije v hlevu, pa lahko potrdim, da je res neverjetna.« Dodaja, da bi potrebovali še avtomatsko zapiranje hleva, saj je to pozimi nujno, predvsem zaradi vode, da v hlevu ne zmrzuje. Kljub avtomatizaciji in tehnologiji so še vedno precej delovno obremenjeni: Zvonko opravi vsaj 300 ur na mesec, Anton približno 200 ur, zaposleni pa okoli 140 ur. »To je čisti vložek v kmetijo, brez tega se kmetija ne more razvijati,« dodaja Anton.

Na vprašanje ali bi bil njihov hlev lahko Naj hlev, Anton pravi, da je težko ocenjevati samega sebe, a so se trudili, da bi kravam omogočili čim več prostora, nadstandardna ležišča, polne jasli, zračnost in svetlost.

Zvonko pa poudari, da je nekaj stvari še treba dodelati: »Če je naš hlev res Naj hlev, bodo morale to povedati krave same – s telesno govorico. A glede na prirejo in dolgoživost je hlev zagotovo pomembno prispeval k dobremu počutju krav, predvsem k udobju.«

Anton in Zvonko ustvarjata kmetijo, kjer se izkušnje in energija odlično dopolnjujeta. Skupaj se odločata o inovacijah, usklajujeta delo in skrbita, da je kravam udobno. Njuno partnerstvo je gonilo kmetije, ki omogoča njen stalni napredek in uspeh za prihodnje generacije.

Značilnosti hleva:

Za krave molznice in mlado živino, v dimenzijah 60 × 29 m, prilagojen starejšemu objektu.

Popolnoma avtomatiziran z robotiziranimi procesi za molžo (Lely Astronaut), krmljenje (Lely Vector), čiščenje blata (Lely Discovery)

Svetel, zračen, odprt z obeh strani, pozimi zaprt z roloji.

Nadstandardna ležišča z globokim nastiljem iz slame, apna in vode; čiščenje iztrebkov dvakrat dnevno.

Ponoči rdeča svetloba, ki spodbuja h gibanju in zauživanju krme.

Blatilni hodnik na rešetkah.

Korekcija parkljev trikrat letno.

Omogoča prosto gibanje živali.

Kapaciteta: 80 ležišč za krave molznice

Nastiljanje ležišč na 1,5–2 meseca.

Robot Vector dnevno zvozi okoli 7 ton krme, meša 11 različnih krmnih obrokov.