Sodobno kmetijstvo temelji na znanju, prilagajanju in premišljenih naložbah. Slovenske kmetije pri tem vse pogosteje posegajo po sodobni tehnologiji, digitalnih rešitvah in novih načinih organizacije dela, pomembno podporo pri razvoju pa predstavlja tudi Skupna kmetijska politika 2023–2027, s svojimi intervencijami v naložbe ter posodobitve (IRP02).

Kmetijstvo se hitro spreminja. Večja učinkovitost, boljši nadzor nad prirejo in pridelavo, racionalnejša raba časa in virov ter večja dodana vrednost so danes pomembni cilji številnih kmetijskih gospodarstev.

V slovenskem prostoru tako veliko kmetij postopoma uvaja rešitve, ki so bile še pred leti prej izjema kot pravilo, od robotske molže in GPS-tehnologije do digitalnega spremljanja proizvodnje in sodobne opreme.

SKP 2023–2027 s podporami spodbuja naložbe v razvoj, posodobitev, digitalizacijo in večjo konkurenčnost kmetijskih gospodarstev.

Od postopnega razvoja do sodobne kmetije

Primeri dobre prakse so kmetijska gospodarstva, ki svojo proizvodnjo postopoma razvijajo. Začenjajo z manjšim obsegom reje, nato širijo hleve, zemljišča in čredo ter z vsako večjo naložbo iščejo načine za učinkovitejše delo. Pomemben mejnik predstavlja uvedba robotske molže. Ta ne pomeni le tehnološke posodobitve, temveč predvsem spremembo organizacije vsakdanjega dela.

Robot omogoča večjo časovno prilagodljivost in zmanjšuje vezanost na točno določen čas molže. Podobno GPS-tehnologija pri delu na njivah omogoča natančnejšo vožnjo, manj prekrivanja ter učinkovitejšo rabo časa in materiala. Digitalne rešitve tako niso namenjene zgolj avtomatizaciji, temveč lahko neposredno vplivajo na stroške, produktivnost in kakovost dela.

Intervencija IRP02 podpira naložbe v razvoj in posodobitev kmetijskih gospodarstev, tudi v sodobno tehnologijo in rešitve, ki prispevajo k večji učinkovitosti proizvodnje.

Lastni izdelki kot priložnost za razvoj

Digitalizacija pa ni edina pot do večje odpornosti kmetije. Pomembno vlogo ima tudi ustvarjanje višje dodane vrednosti s pomočjo IRP35. Gre za ukrep oziroma intervencijo, namenjeno podpori naložbam na kmetijskih gospodarstvih.

Nekatera gospodarstva zato del prirejenega mleka, mesa ali drugih surovin predelajo v lastne izdelke. S tem surovini dodajo vrednost, obenem pa lahko zmanjšajo odvisnost od nihanj odkupnih cen.

Tudi tukaj so potrebne naložbe v opremo, prostore, organizacijo dela, znanje in trženje. Kmetija, ki se odloči za predelavo, mora proizvodnjo prilagoditi povpraševanju, poskrbeti za prodajo in logistiko ter hkrati ohraniti kakovost osnovne kmetijske proizvodnje. Prav povezovanje osnovne dejavnosti z dopolnilnimi dejavnostmi je lahko pomemben korak pri dolgoročnem razvoju gospodarstva.

SKP 2023–2027 z ukrepom IRP35 podpira tudi razvoj kmetij, ki svoje osnovne surovine nadgrajujejo v izdelke z višjo dodano vrednostjo.

Naložbe v prihodnost

Prihodnost slovenskega kmetijstva je tesno povezana tudi z generacijsko obnovo. Mladi prevzemniki se pri prevzemu gospodarstva pogosto soočajo z velikimi začetnimi stroški in zahtevnimi odločitvami. Za razvoj potrebujejo znanje, pogum, dobro poslovno idejo in dostop do financiranja.

Intervencija IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je namenjena prav podpori mladim pri vzpostavitvi in razvoju njihovega gospodarstva. Generacijski prevzem tako ni zgolj formalni prenos kmetije na mlajšo generacijo, temveč lahko pomeni začetek novega razvojnega obdobja.

IRP24 mladim kmetom pomaga pri vzpostavitvi gospodarstva in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj ter generacijsko obnovo.

Izkušnje številnih slovenskih kmetij kažejo, da uspešen razvoj praviloma ni rezultat ene same velike odločitve. Pogosteje nastaja korak za korakom – z novim strojem, posodobljenim hlevom, digitalno rešitvijo, učinkovitejšo organizacijo dela ali novo dopolnilno dejavnostjo.

Sodobna tehnologija kmetu ne odvzame njegovega znanja in izkušenj, ampak mu lahko omogoči, da ju uporablja učinkoviteje. Prav zato so naložbe v digitalizacijo, posodobitev proizvodnje in razvoj mladih gospodarstev pomemben del prihodnosti slovenskega kmetijstva.

Vsaka naložba namreč ni le strošek. Če je premišljena in usmerjena v razvoj, je lahko korak k učinkovitejšemu, konkurenčnejšemu in odpornejšemu kmetijskemu gospodarstvu.