»V Sloveniji rejci gradijo hleve, ki govedu omogočajo dobro počutje,« je na seminarju o dobrobiti živali povedal Izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan, dr. vet. med., spec. bujatrike, dipl. ECBHM.

Izpostavil je predvsem govedo, saj je govedoreja najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Pojasnil je, kako veterinarji praktiki ugotavljajo počutje rejnih živali in stanje na terenu. »Imamo dober model, in sicer letne veterinarske preglede obratov. Ta model uporabljamo že od leta 2006. Vsako leto ga nadgrajujemo, lansko leto pa smo ga predstavili tudi Evropski komisiji kot primer dobre prakse. Menimo, da bo slej kot prej uveden tudi v drugih državah članicah. Nekatere ga sicer že imajo, druge še ne, dejstvo pa je, da je ga s takšnim poudarkom na dobrobiti, kot v Sloveniji, uporablja zelo malo držav članic. Prav zato upam in verjamem, da bo naša kmetijska ministrica letos uspela zagotoviti sredstva, za nadaljnje izvajanje teh pregledov v dobro živali.«

Odkriti vzrok in ga odpraviti

»Letni veterinarski pregledi pri govedu omogočajo oceno tehnopatij, predvsem preko poškodb na distalnih okončinah, na kolčnici, vimenu, vratu, …  Torej na mestih, ki so izpostavljena določenim napakam v tehnologijah rej – bodisi kjer je govedo prosto ali privezano.«

Naloga veterinarjev praktikov je, da ustrezno evidentirajo vse te poškodbe. Težava se pojavi, ko ugotovijo poškodbe ne pri eni ali dveh živalih, ampak pri večjem deležu živali. »Iz tega lahko izračunajo dejavnik vpliva tehnologije reje na žival in oceno tveganja ter najdejo primerne rešitve. Rezultati iz leta 2023 kažejo, da je v določeni regiji 1 % hlevov s četrto stopnjo poškodb na distalnih okončinah. To so reje, ki jih je treba pogledati. Ni pa nujno, da sledijo ukrepi. Vendar, če je v reji tako velik delež poškodb na okončinah pri kravah, potem je smiselno ugotoviti vzrok in ga odpraviti.«

Telet mlajših od šest mesecev se ne privezuje

Ta model veterinarji zagovarjajo in hkrati pozivajo rejce, da se tega držijo ter ne privezujejo telet mlajših od šest mesecev. »Opozarjam tudi, da rejci ne izvajate žganje rogov ‘na živo’. Še vedno je namreč 9 % takšnih rej, kjer to počno brez anastezije oz. analgezije. To je zelo boleč postopek, ker peče in pregreva tkiva ter celo del lobanje. Zato je nesprejemljivo in nedopustno, da se ta praksa izvaja ‘na živo’.«

V Sloveniji imamo ogromno primerov dobrih praks. Prav je izpostaviti tudi dobre stvari in ne samo kritizirati, kaj vse je v naši živinoreji narobe. »Imamo nove moderne hleve, ki nudijo maksimalno udobje živalim in primere dobrih praks glede ležišč. Na terenu velikokrat izpostavim krtačo za praskanje. Tudi če jih govedo ne uporablja veliko, so tam. Dobrobit je namreč postala del modela, ki pripomore k izgradnji boljših hlevov. Osebno sem navdušen nad obrabljenimi krtačami, saj to pomeni, da jih govedo s pridom uporablja. Nova bleščeča krtača me pač ne prepriča.«

Napredek pri molži

Podpečan pravi, da veterinarji opažajo izjemen napredek v molziščih. »Ne samo pri robotski molži, ampak tudi pri klasičnih molziščih z novimi tehnologijami. Slednje lajšajo delo rejcu in izboljšujejo počutje živali. Posebno pri moži z robotom, saj gre krava lahko na molžo skorajda vedno, ko to želi. Obstajajo pa tudi primeri, ko rejci ogromno investirajo v nove tehnologije, potem pa ni nujno, da jih tudi uporabljajo. Ta tehnologija rejcem pomaga, vendar hkrati ne smejo zanemariti drugih vidikov reje. Poleg tega pa je dobro, da rejci pravi čas ugotovijo, da določena žival zaradi različnih razlogov ni več primerna za nadaljnjo rejo.«

Problematika je tudi glede privezovanja zadnjih nog pri govedu. »Obstajajo določene indikacije kdaj so noge lahko zvezane. Te so vezane na poškodbe živcev do katerih pride pri porodu ali pri pojatvi, ko živali skačejo ena po drugi in pri tem poškodujejo živec. V tem primeru je fiksacija nog upravičena. Apeliram pa, da se strogo izogibate privezovanju zadnjih nog pri telicah, zato ker skačejo po robotski roki na primer.«

Rešitve niso enoznačne

Na nacionalnem centru za dobrobit živali (NCDŽ), ki ga vodi Izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan izvajajo ocene tveganja na področju dobrobiti živali ter podajajo ekspertna mnenja v zvezi z dobrobitjo živali. Pri svojem delu zaznavajo situacije oziroma dileme povezane z dobrobitjo živali. Podpečan izpostavi na primer celo privezovanje puranov za zadnjo nogo, da se pasejo, kar je nesprejemljivo. Opozarja tudi, da imamo še vedno relativno veliko drobnice privezane.

»V NCDŽ obravnavamo veliko dogodkov in se do njih opredeljujemo, tematike pa so zelo kompleksne in zato tudi rešitve niso nikoli enoznačne.«