Če bi morali leto 2025 na svetovnem trgu z mlekom opisati z eno besedo, bi bila ta »preobrat«. Leto se je začelo obetavno, z visokimi cenami in dobro dobičkonosnostjo za rejce krav molznic, a poleti je prišlo do nenadnega znižanja cen. Avgusta so odkupne cene mleka začele padati in se do konca leta znižale v skoraj vseh glavnih proizvodnih in izvoznih regijah – v EU, ZDA, Južni Ameriki in na Novi Zelandiji. Glavni razlog za padec cen ni bilo slabše povpraševanje, temveč izrazit šok na strani ponudbe. Po več letih zmernejše rasti prireje (od 2021 do sredine 2024) so višje odkupne cene v letu 2024 in na začetku 2025 spodbudile kmete k povečanju prireje mleka.

Hkrati so se umirili vplivi bolezni, ki so v prejšnjih letih precej omejevali prirejo. Rezultat je bila nenavadno hitra rast prireje. Medtem ko se prireja mleka pri glavnih izvoznikih dolgoročno povečuje za približno 1 do 1,5 % na leto, je jeseni 2025 ta rast presegla 5 %. Trg je bil tako v zelo kratkem času preplavljen z mlekom – količinsko in z vidika kakovosti. Deleži maščob in beljakovin so bili namreč nad povprečjem preteklih let.

MEŠANA SLIKA POVPRAŠEVANJA

Na strani povpraševanja leto 2025 ni bilo enoznačno slabo. Najmočnejši in najbolj stalen trend je bilo naraščajoče povpraševanje po mlečnih izdelkih z visoko vsebnostjo beljakovin. To se je odrazilo v rekordnih cenah sirotkinih beljakovin, dobrem povpraševanju po jogurtih, skuti in funkcionalnih mlečnih izdelkih.

Po drugi strani pa so se razkrile šibkosti na bolj tradicionalnih področjih. V ZDA je poraba sira na prebivalca v letu 2025 upadla že drugo leto zapored. Evropa ostaja izjema, saj poraba sira še naprej raste, kar kaže na regionalne razlike v prehranskih navadah in vplivu cen.

DOBER ZAČETEK, SLABŠI ZAKLJUČEK

Leto 2025 lahko za slovenske rejce krav molznic ocenimo kot večinoma stabilno in celo s pozitivnimi trendi. Prireja kravjega mleka se je skozi leto večinoma povečevala, tudi za okoli 3 do 6 % več kot v enakem obdobju leta 2024. V drugi polovici lanskega leta so se evropske cene mleka znižale, medtem ko so odkupne cene v Sloveniji ostajale okoli 50 centov/kg ali nekoliko nižje kot pred letom dni. Neto prihodki za kmete so bili ob koncu leta že občutljivi na nihanja cen in tržne razmere. Tudi v Sloveniji se je tako leto končalo z zaporednimi znižanji odkupnih cen, podobno kot drugod po Evropi. Padca odkupovalci niso uspeli zgladiti, saj za vzrok vsi navajajo osnovni problem, ki ostaja povsod enak: globalni presežki mleka. Padci cen na mednarodni platformi GDT (Global Dairy Trade) in previdno vedenje kupcev, ki ob veliki ponudbi čakajo na še nižje cene, to jasno potrjujejo. Dražba na GDT, kjer prodajalci ponudijo mlečne izdelke, kupci pa tekmujejo s ponudbami, z nastalimi cenami pogosto služi kot referenca za mednarodni trg mleka.

GLOBALNI PRITISKI NA TRG MLEKA

Kitajska je še vedno šibka točka svetovnega povpraševanja po mleku. Domača poraba mlečnih izdelkov upada, država pa se iz velikega uvoznika počasi spreminja v manjšo neto uvoznico, zaradi česar kupuje manj svetovnih presežkov mleka. Kitajska je približno 85 % samozadostna pri prireji mleka, kar pomeni, da država na leto uvozi za več kot 200.000 ton manj mleka. Na Novi Zelandiji so razmere za prirejo ugodne, saj nizki stroški krme spodbujajo nadaljnjo rast prireje.

V ZDA kljub padcu odkupnih cen ohranjajo visoko prirejo, saj je ekonomika krme še vedno ugodna, kar je pripeljalo celo do povečanja števila molznih krav. V Evropi se sicer število krav zmanjšuje, a višja produktivnost nadomešča izpad, zato skupna ponudba mleka ostaja visoka. Po ocenah največje ameriške mlekarske zadruge Dairy Farmers of America kmetje tam na dan zavržejo (zlijejo stran) približno 14 milijonov litrov mleka. To prakso imenujejo »dumping«, saj kmetje presežnega mleka ne morejo oddati predelovalcem. To pomeni, da ob znatnem presežku pride do situacij, ko mleka ni mogoče predelati in ga zato kar zavržejo. Kljub »dumpingu« pa ameriško kmetijsko ministrstvo napoveduje, da se bo v letu 2026 količina mleka na kravo še povečala, kar bo dodatno povečalo skupno ponudbo mleka. Analitiki opozarjajo, da vsak presežek mleka in masla zniža cene in s tem tržno vrednost izdelkov.

V Evropi so bile konec leta 2025 povprečne odkupne cene mleka pri kmetih realno okoli 49 evrov na 100 kg.

Maloprodajne cene pogosto zaostajajo za spremembami odkupnih cen mleka iz več razlogov. Države in trgovci uporabljajo različne cenovne modele. V Nemčiji se cene masla običajno prilagajajo dva do tri mesece po spremembah odkupnih cen mleka, medtem ko v državah z dolgoročnimi pogodbami med predelovalci in trgovci ta prenos lahko traja še dlje. Poleg tega mleko predstavlja približno 40 do 60 % cene pakiranega mleka na policah. Preostali del zajema stroške predelave, logistike, verige oskrbe in marže trgovcev ter predelovalcev.

ITALIJANSKI TRG SPOT MLEKA

Julija 2025 je cena italijanskega spot mleka znašala 68,30 evra na 100 kilogramov. V naslednjih tednih je padala, do novembra je dosegla povprečno 47,94 evra, kar pomeni približno 30-% znižanje. Januarja 2026 je cena zdrsnila na komaj 28 evrov na 100 kilogramov, kar predstavlja več kot 50-% padec v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjem letu. Cene spot mleka so običajno bolj spremenljive kot odkupne cene pri kmetih. Poleti se pogosto zvišajo zaradi večje prodaje svežih sirov in zmanjšane prireje zaradi vročine, pozimi pa padejo.

Da bi omilili pritisk padca cen, se je že pred koncem leta sestal odbor za mleko, v katerem so sodelovali ministrstvo za kmetijstvo, velike združbe rejcev, predelovalci in konzorciji. Deležniki v italijanski mlekarski verigi so podpisali dogovor o referenčnih cenah za prvo četrtletje 2026. Po dogovoru naj bi bila cena mleka pri italijanskih kmetih januarja okoli 54 evrov/100 kg, februarja 53 evrov/100 kg in marca 52 evrov/100 kg, kar naj bi omejilo vpliv padca cen.

Kmetje so se zavezali, da bodo upoštevali proizvodno povprečje prvega četrtletja 2025, brez povečevanja prireje. Poleg tega bo uveden paket podpore izvozu in promociji italijanskega mleka, da bi okrepili prodajo v tujini. Ti ukrepi verjetno ne bodo popolnoma odpravili težav, zagotavljajo pa vsaj delno stabilnost v prvih treh mesecih 2026.

Mesečne povprečne odkupne cene mleka v Sloveniji v letih 2023, 2024, 2025 – Clal (januarska cena temelji na zbranih podatkih s terena)

V Sloveniji cene mleka določajo tržne razmere in evropski trendi. Za razliko od Italije pri nas ni sistematičnih dogovorov o referenčnih ali priporočljivih cenah, ki bi veljale za celotno verigo, zato se kmetje zanašajo na pogajanja z mlekarnami in zadrugami.

ZAHTEVNE RAZMERE V PRVEM ČETRTLETJU

Rabobank in StoneX, strokovnjaka za kmetijske trge, napovedujeta zahtevno prvo četrtletje 2026. Cene mlečnih izdelkov bodo še naprej pod pritiskom zaradi velike ponudbe in globalnih presežkov surovega mleka. To pomeni, da lahko pričakujemo nizke cene. Čeprav se bo rast svetovne prireje v letu 2026 nekoliko upočasnila, to ne bo dovolj, da bi že v prvem četrtletju povzročilo opazen dvig cen. Nizke cene in obilna ponudba bodo zmanjšale dobiček rejcev ter omejile njihove možnosti za prilagoditve in naložbe. Analitiki opozarjajo, da se bodo pogoji za stabilizacijo ali rahlo rast cen pojavili šele, ko bo ponudba mleka začela upadati, kar pa v prvem četrtletju 2026 še ni pričakovano.

Za EU pa napovedujeta zmernejšo dinamiko. Prireja mleka naj bi se v letu 2026 zmanjšala za približno 0,5 %, predvsem zaradi zmanjšanja čred in okoljskih/regulativnih dejavnikov. Izvoz se bo nekoliko zmanjšal, a se bo povpraševanje postopoma krepilo. Odkupne cene mleka in komponent bodo v začetku leta 2026 še nizke, z možnostjo stabilizacije šele v drugi polovici leta, ko bi lahko nižja prireja in okrepljeno povpraševanje (zlasti sezonsko) izboljšala cenovni položaj. Nestanovitnost cen mleka je velik izziv za kmete, saj omejuje njihovo možnost naložb in načrtovanja.

Po podatkih s terena naj bi povprečna odkupna cena mleka v januarju dosegla le 43 centov na liter.

KLJUČNI POUDARKI:

Leto 2025 je bilo za svetovni mlečni trg turbulentno. Cene so po visokem začetku poleti močno padle zaradi nenadne rasti ponudbe. Glavni razlog ni bilo slabše povpraševanje, temveč presežki mleka. Cene spot mleka so zabeležile tudi do 50 % znižanje, medtem ko so odkupne cene pri kmetih nekoliko bolj stabilne. Globalni presežki in visoka ponudba bodo po napovedih še naprej pritiskali na cene v prvem četrtletju 2026, zato ni pričakovati opaznega dviga.