Suša letos močno vpliva na pridelavo krme. Kakšne posledice bo imelo pomanjkanje kakovostne voluminozne krme za krave molznice na mlečnost in stroške prireje ter kaj lahko rejci še storijo, da zmanjšajo posledice?

Letošnje leto je za rejce goveda zagotovo eno najtežjih v zadnjih nekaj desetletjih. Slovenija se sooča z izjemno sušo in pomanjkanjem padavin, posledično pa tudi z vse nižjo ravnjo podtalnice. Pomanjkanje krme bo imelo resne posledice predvsem v prihajajoči zimi in vse do naslednje rastne sezone, ob upanju, da se podobno sušno leto prihodnje leto ne bo ponovilo.

Foto: Matjaž Milavec

“Letošnja suša in pomanjkanje krme bosta imela resne posledice za rejce v prihodnjih mesecih,” opozarja Marija Klopčič z Biotehniške fakultete.

“Zaradi pomanjkanja kakovostne voluminozne krme se bodo stroški krmljenja skoraj zagotovo močno povečali. Pri tem ne gre zgolj za slovenski problem, saj je suša prizadela tudi velik del Evrope. Kakovostno krmo bo zato težje najti, njena cena pa bo predvidoma višja tudi na tujih trgih.”

Višji stroški, manj mleka in manj živali?

Za rejce krav molznic je položaj še posebej težak, saj so odkupne cene mleka še vedno prenizke, da bi lahko sledile naraščajočim stroškom krme, energije in drugim inputom prireje. Pomanjkanje kakovostne krme se lahko odrazi tudi v slabši mlečnosti in kakovosti mleka, hkrati pa bo zaradi dražje krme močno narasel strošek prireje.

Ena od možnih posledic visokih stroškov krme in slabše dostopnosti kakovostne krme je zmanjševanje staleža živali. Če bi se za ta korak odločilo več rejcev, bi se na trgu povečala ponudba živali za zakol, kar bi lahko dodatno pritisnilo na odkupne cene mesa. Hkrati bi se zmanjšala proizvodna zmogljivost slovenskih kmetij. Gre za domino učinek, pri katerem lahko težave zaradi suše postopoma prizadenejo celotno živinorejsko verigo.

“To ni več samo vprašanje pomanjkanja krme, temveč se lahko sproži domino efekt, ki bo imel širše posledice za celotno verigo,” poudarja Marija Klopčič.

Dvojni pritisk na rejce

Poleg težav, povezanih s sušo, razmere dodatno zapleta tudi pojav novega ortobun­yavirusa iz skupine virusov Simbu, ki so ga pri govedu potrdili v Nemčiji, Švici in Franciji.

Gre za na novo opredeljenega povzročitelja bolezni živali v Evropi, ki ga podobno kot virus bolezni modrikastega jezika in Schmallenberg virus prenašajo krvosesne mušice rodu Culicoides. Njegov pojav je verjetno povezan tudi s širjenjem in povečano aktivnostjo teh mušic zaradi ugodnih podnebnih razmer.

Virus so doslej ugotovili predvsem v rejah krav molznic. Pri obolelih živalih so opisani povišana telesna temperatura, driska, zmanjšana ješčnost in začasen padec mlečnosti. Večji vpliv je mogoče pričakovati predvsem pri visoko proizvodnih živalih, ki so zaradi večjih proizvodnih obremenitev in vročinskega stresa praviloma občutljivejše za različne bolezni.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce poziva k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov in previdnosti pri nakupu živali. Za zdaj ostaja odprto tudi vprašanje, ali se bo bolezen pojavila pri nas oziroma ali je morda že prisotna.

Nekateri rejci namreč poročajo o zdravstvenih težavah v svojih čredah, ki po znakih spominjajo na opisane simptome bolezni. Vendar pa podobni znaki lahko spremljajo tudi druga obolenja, zato je za potrditev povzročitelja nujna strokovna veterinarska diagnostika. Glede na širjenje bolezni v drugih evropskih državah je pomembno, da rejci morebitne zdravstvene težave pravočasno prepoznajo in o njih obvestijo veterinarja. Na UVHVVR ob tem poudarjajo, da v Sloveniji bolezni za zdaj niso ugotovili.

Na vprašanje, kaj lahko rejci v tem trenutku še storijo, da bi zmanjšali posledice suše in pomanjkanja krme, je odgovor žal težak. Možnosti so omejene, saj je problem širši od posamezne kmetije. Rejci bodo morali čim bolj gospodarno razporediti razpoložljivo krmo, iskati alternativne vire kakovostne voluminozne krme ter prilagoditi krmne obroke dejanskim zalogam in proizvodnim potrebam živali.

Vsekakor pa bo za zmanjšanje dolgoročnih posledic ključna tudi širša podpora rejcem, saj posamezna kmetija vseh posledic tako obsežne suše sama ne more učinkovito obvladati.

Foto: KGZS, Shutterstock