Suša pušča hude posledice v slovenskem kmetijstvu. Požgani travniki, izsušena koruza, pomanjkanje krme in veliki izpadi pridelka zelenjave so le nekatere od posledic, ki so jih lokalni kmetje na območju Ljubljane in Domžal z okolico prejšnji četrtek predstavili predstavnikom ministrstva, KGZS in kmetijske svetovalne službe.

Ob nujni pomoči za nastalo škodo zato v ospredje postavljajo dolgoročne rešitve: od namakanja in zadrževanja vode do prilagajanja kmetijstva vse pogostejšim sušam.

Ministrstvo je za odpravo posledic lanske suše in pozebe zagotovilo več kot 15 milijonov evrov, pripravlja pa tudi pomoč zaradi dragih gnojil in goriv.

Kot pomemben del rešitev je državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec izpostavila namakanje, za razvoj katerega je bilo v okviru skupne kmetijske politike zagotovljenih okoli 10 milijonov evrov. »Ves čas smo v stiku s terenom, s stanovskimi organizacijami, zbornico in kmeti. Pripravljeni smo poslušati, svetovati in pomagati.«

SUŠA KROJI PRIHODNOST ŽIVINOREJE

Andrej Hribar z živinorejske kmetije Žabje z Brda pri Domžalah ocenjuje, da bo letošnji izpad pridelka na travinju zaradi suše med 50 in 60 %. Že pri prvi košnji je bil pridelek za 20 do 25 % manjši, pri drugi pa so bile izgube še večje.

»Na 14 hektarjih pokošene trave smo dobili okoli 14 do 15 bal, kar pomeni 70- do 80-odstotni izpad ali še več,« pravi Hribar. Tretje košnje letos praktično ne bo, dodatna krma iz spomladanske košnje za silažo pa ne bo zadostovala za običajno prirejo.

Pri koruzi pričakuje okoli 50-odstotni izpad na najbolj humusnih in vlažnih zemljiščih, na približno dveh tretjinah drugih površin pa 60 % ali več. Poleg količine ga skrbi tudi kakovost pridelka. »Koruza ima zelo majhne storže oz. jih ponekod sploh nima, zato je vprašanje, kakšno kakovost bomo sploh poželi,« opozarja.

Suša bo neposredno vplivala tudi na živinorejo. Na kmetiji bodo morali zmanjšati stalež, predvsem z izločitvijo pitancev, ki še niso dosegli klavne teže. Zaradi razmer jih bodo morali prodati pod ceno, saj želijo ohraniti matično čredo krav molznic.

Od države ne pričakuje velikih finančnih rešitev, temveč predvsem razumevanje razmer in dolgoročne spremembe. Slovensko kmetijsko strategijo bo po njegovem treba prilagoditi vse pogostejšim sušam. »Tudi mi kmetje se bomo morali prilagoditi, ministrstvo pa nam mora omogočiti, da bomo lahko delali tako, da bomo preživeli. Tako pri živinoreji kot pri poljedelstvu in zelenjadarstvu,« poudarja. Kot ključno rešitev vidi namakanje, pri katerem bi bilo treba poleg velikih projektov pospešiti tudi manjše, individualne rešitve. Letošnji izpad bodo skušali nadomestiti z zalogami krme iz preteklih let. Po njegovem bi bilo treba pospešiti ureditev manjših namakalnih sistemov in individualnih vrtin ter poenostaviti izdajanje dovoljenj.

»Ne more biti tako, da zaradi birokratskih zapletov večina kmetov na koncu obupa in namakanja sploh ne uredi,« opozarja.

Prilagoditi bo treba tudi izbiro kultur posameznim površinam. Koruzo bo moral sejati predvsem na zemljiščih, kjer lahko uspeva tudi v sušnih razmerah, prodnate površine pa so primernejše za žita in lucerno. »Kmetje se moramo prilagoditi, ker vsako leto samo čakati na državna intervencijska sredstva dolgoročno ne pelje ne kmetov ne države v lepšo prihodnost,« sklene.

HITREJŠA POMOČ IN MANJ BIROKRACIJE

»Razmere so za naše kmetije izjemno stresne in zahtevne. Od ministrstva pričakujemo nadaljnje ukrepanje,« je poudaril Jože Podgoršek, predsednik KGZS. Slovenija je iz evropske rezerve pridobila nekaj manj kot tri milijone evrov, na KGZS pa pričakujejo, da bo država pomoč povečala na vsaj osem milijonov. »Ukrepi morajo biti pripravljeni in izvedeni čim prej, ne šele prihodnje leto,« opozarja Podgoršek. Ob nujni pomoči KGZS poudarja tudi dolgoročno prilagajanje kmetijstva, manj birokracije in hitrejši razvoj namakanja. Ministrstvo je zaradi izrednih razmer rok za setev podaljšalo do 1. septembra, ob nadaljevanju suše pa bo treba razmisliti o dodatnem podaljšanju roka. KGZS bo predlagala administrativne in finančne ukrepe ter pričakuje nadaljnji dialog z ministrstvom.

Maja Cajhen z živinorejske kmetije na Pšati opozarja, da bo letošnja suša zmanjšala količino krme, vendar imajo zaradi dolgoročnega načrtovanja dovolj zalog. »Pri nas vsako leto računamo na to, da bo enkrat krme manj, zato imamo dovolj zaloge,« pojasnjuje. Večjo težavo vidi na kmetijah, ki nimajo dovolj prostora za skladiščenje. Kot ključno rešitev za prilagajanje vse pogostejšim sušam izpostavlja namakanje. »Vsak kmet bi potreboval svojo vrtino,« pravi ter opozarja tudi na potrebo po ureditvi dovoljenj za črpanje vode in zaščiti vodonosnikov.

»Odškodnina za sušo je kaplja v morje,« pravi in poudarja pomen dolgoročnih preventivnih ukrepov.

NAMAKANJE POSTAJA NUJA, NE VEČ IZBIRA

Rok Lebar s kmetije Pr’ Mihuc v Podgorici se ukvarja z živinorejo ter pridelavo zelenjave, krompirja, žit, koruze in krme. Letošnjo sezono ocenjuje kot eno najtežjih: »Res je ekstremno. Začelo se je spomladi s sušo, v maju je bila toča, ki nam je uničila veliko zelenjave, sploh čebulo. No, potem pa še ta suša.« Del površin sicer namakajo, vendar premalo za normalno pridelavo. »To je zgolj za preživetje zelenjave. Ta je tako v šoku, da sploh ne raste. Izpadi so veliki.«

Opozarja tudi, da lanska škoda še ni ustrezno rešena, pomoč pa je po njegovem prenizka.

»Država bi nam morala pomagati zagotoviti namakalno infrastrukturo do parcel, potem bi lahko kmetje z eno vrtino namakali več njiv. Ceneje je, da nam pomaga zagotoviti vodo za namakanje, kot da nam pozneje izplačuje pomoč zaradi suše.«

Kmetom dodatne težave povzročajo še visoki stroški in nizke odkupne cene. »Stroški rastejo, zelenjava pa ima enako ceno. Cena mleka pada, cena mesa gre dol. Trenutno je z eno besedo kmetijstvo polom.« Opozarja tudi na vse težji položaj mladih: »Kmetovati moraš z veseljem, ampak zgolj z veseljem kmetija ne napreduje, potrebuješ reden dohodek.«

Andrej Šimenc iz Zaboršta pri Dolu namakalni sistem povsem v lastni režiji postopoma gradi že od leta 2003. Na sušo se je moral prilagoditi, saj brez namakanja letošnje zelenjave praktično ne bi bilo. Kljub temu pričakuje manjši izpad pridelka, medtem ko je škoda na travinju, namenjenem živini, precej večja. Prepričan je, da je prilagajanje sušam nujno: »Tisti, ki misli, da bo še naprej lahko delal tako, kot je pred 40 leti, lahko kar pozabi. Treba se je prilagoditi.« Po njegovem bi morala država predvsem spodbujati naložbe v namakanje.

IZJEMNO TEŽKA SEZONA

Tudi na kmetiji Kralj v Brinju pri Dolu pri Ljubljani so posledice letošnje suše še posebej izrazite. Na kmetiji se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in poljščin ter živinorejo.

»Zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur bo pridelek po naših ocenah dosegel le okoli 40 % običajnega. Močno je prizadeto tudi travinje, ki je skoraj povsem požgano, kar je velik problem za živinorejo. Slabši je tudi pridelek koruze, zato se soočamo s pomanjkanjem in negotovostjo glede oskrbe krav molznic s krmo,« pravi Petra Kralj.

»Letošnja sezona je izredno težka. Začela se je z visokimi stroški pridelave, nato so nas prizadeli neurja, toča in druge naravne nevšečnosti, za zaključek pa še suša,« je dejal Bojan Cajhen, rejec krav molznic in član UO KGZS. Dodal je, da v tako zahtevnih razmerah pridelka ni mogoče zagotoviti niti ob vseh agrotehničnih ukrepih. Na nenamakanih površinah škoda ponekod dosega 100 %.

»V prihodnje bo treba bistveno več vlagati v preventivne in zaščitne ukrepe.« Ob tem pričakuje tudi dodatne oblike državne pomoči, saj je ključno ohraniti kmetijsko pridelavo, črede in pridelavo zelenjave ter preprečiti, da bi se kmetije zaradi zahtevnih razmer še naprej zapirale. Kmetje so izpostavili na potrebo po hitrejšem pridobivanju dovoljenj za namakanje, zadrževanju vode in gradnji namakalnih sistemov.

KGZS predlaga tudi čimprejšnji popis škode, pomoč pri nakupu krme, reprogramiranje kreditov in administrativne poenostavitve. Mojca Erjavec je pojasnila, da ministrstvo z okoljskim ministrstvom že išče možnosti za poenostavitev umeščanja kmetijskih objektov in namakalne infrastrukture.