Evropski in slovenski trg mleka v drugo polovico leta 2026 vstopata v razmerah visoke prireje, ki jo spremljajo izrazita nihanja v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem. Tudi v Sloveniji beležimo rast prireje, ki presega lansko raven, vendar so ključni trendi še vedno v veliki meri odvisni od razmer na širšem evropskem trgu. Slovenija je predvsem izvozno vpeta v sosednje trge, zato jo evropski presežki neposredno prizadenejo, čeprav sama po sebi ne predstavlja ključnega oblikovalca razmer.

Cene in tokovi mleka se zato v veliki meri oblikujejo zunaj njenih meja, predvsem v večjih proizvajalkah, kot sta Nemčija in Francija. Hkrati stroški na ravni kmetij naraščajo, saj napetosti na Bližnjem vzhodu vplivajo na rast cen nafte, elektrike, plina in žit po vsem svetu.

Čeprav ponudba mleka ostaja visoka, se trg prilagaja razpršenemu povpraševanju. EU presežke usmerja na izvozna tržišča, kjer se sooča s konkurenco cenejših proizvajalcev. Po padcu cen v drugi polovici 2025 so v začetku 2026 sledili višji nakupi in rast cen, a se znova kaže šibkost, saj višje cene zavirajo povpraševanje, prireja pa ostaja visoka.

Približno 6 % trgovine z mlečnimi izdelki je vezane na države Perzijskega zaliva, kjer so motnje že zmanjšale porabo, dodatno pa negotovosti glede energije, goriva in surovin ohranjajo nepredvidljive razmere. Trg se po presežni ponudbi postopoma uravnava, ključno pa ostaja, katera stran, ponudba ali povpraševanje, se bo hitreje prilagodila.

Količine še naprej naraščajo

V sezonsko občutljivo obdobje mlekarska dejavnost vstopa s spomladanskim presežkom prireje, ko je mleka največ in je tveganje za neravnovesja največje. Količine še naprej naraščajo, ključni izziv pa postaja predelovalna zmogljivost. Evropski trg ostaja pod pritiskom presežne ponudbe, kar se odraža v nižjih cenah masla in sira. Na zadnji dražbi Global Dairy Trade je indeks padel za 2,7 %, kar kaže na šibkejše povpraševanje ali večjo ponudbo.

Zahodna Evropa ostaja v obdobju visoke sezonske prireje, pri čemer Združeno kraljestvo in Irska beležita povečano ponudbo, vremenske razmere pa dodatno vplivajo na prirejo. Odkupne cene mleka ostajajo razmeroma stabilne, okoli 41 centov na liter, razlike med državami pa ostajajo. V Vzhodni Evropi se spreminjajo trgovinski tokovi, saj Gruzija povečuje uvoz mleka iz Rusije, kar kaže na večjo odvisnost od posameznih dobaviteljev. Hkrati odpoklici otroške formule v EU krepijo nadzor nad varnostjo in sledljivostjo. Celotna slika kaže na trg, ki ga poleg ponudbe vse bolj oblikujejo povpraševanje, geopolitična tveganja in logistične verige.

Razmere v Sloveniji

Povprečna odkupna cena mleka je še oktobra 2025 v povprečju znašala okoli 50,05 evrov na 100 kg, do marca 2026 pa je padla na 40,55 evra. To pomeni približno 10 centov nižjo ceno na kg oziroma okoli 20-odstotni padec glede na prejšnjo jesen. Po navedbah nekaterih rejcev je cena že marca v določenih primerih padla tudi pod 40 evrov za 100 kg mleka, kar je številne kmetije potisnilo na mejo rentabilnosti, del pa jih mleko že prireja z izgubo.

Številni rejci, predvsem tisti z večjimi naložbami, imajo finančne težave. Mnogi so morali prilagoditi oziroma optimizirati prirejo.

Slovenski trg mleka pod vplivom evropskih presežkov

Direktorica odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah, Vesna Fišter, poudarja, da v primerjavi z lanskim letom beležijo približno 5-odstotno rast odkupa, kar je izjemno povečanje. Po njenih besedah to niti ni večja težava na ravni Slovenije, saj je država razmeroma majhen del širšega regionalnega trga. »Večino mleka namreč izvozimo, predvsem v Italijo in na Hrvaško, kjer pogosto prihaja do primanjkljaja. V običajnih razmerah presežek doma ne povzroča večjih težav, a trenutno je ključni problem na ravni EU in globalno, kjer je mleka preprosto preveč, zlasti v največjih proizvajalkah, kot sta Nemčija in Francija. Zato je evropski trg pod izrazitim pritiskom.

Presežek se neposredno odraža v nižjih cenah, saj trg ne uspe sproti absorbirati vseh količin mleka. To vpliva na znižanje odkupnih cen. V večjih državah mlekarne mleko predelujejo po nižjih stroških in izdelke izvažajo tudi na trge, kjer so prisotni slovenski izdelki, kar krepi cenovni pritisk in zmanjšuje konkurenčnost domačih mlekarn.

Kadar je na trgu presežek izdelkov in so zaloge visoke, to običajno vodi v nižje prodajne cene, kar se nato odrazi tudi v nižjih cenah surovine. Kako trgovci cene naprej oblikujejo in prilagajajo, pa ostaja odprto vprašanje.

Razmere ostajajo negotove

V Ljubljanskih mlekarnah so morali odkupne cene prilagoditi, vendar direktorica odkupa mleka opozarja na negotovost nadaljnjega razvoja, tudi zaradi vpliva cen energentov na odkup mleka. Stroški prevoza so se občutno povečali zaradi višjih cen energentov in rasti minimalnih plač, kar se neposredno odraža v stroških prevoznikov. Delo voznikov je zahtevno, saj delajo tudi ob nedeljah in praznikih, dodatno pa jih obremenjuje zakonodaja.

Po novem zakonu iz novembra lani morajo mlekarji spremljati tahografe in spoštovati stroge časovne omejitve, kar je zahtevalo prilagoditve in dvig cen prevoznih storitev. Cene prevozov so se v zadnjih letih že zvišale zaradi inflacije in splošnega naraščanja stroškov, dodatno pa jih še naprej povečuje rast cen energentov.

Cena mleka je še vedno v upadu. »Nismo še 20 % pod lansko ravnjo. Kaže pa, da izboljšanja za zdaj ni na vidiku. V primerjavi z lanskim letom je marčevska izplačana odkupna cena nižja za približno 16 %. Res pa je, da je lani od maja dalje cena rasla, tega učinka pa letos še ni opaziti, zato tudi za maju ne zaznavamo izboljšanja.«

Napovedi še niso obetavne

Razlogi so predvsem v presežkih surovine na trgu, dodatno pa razmere zaostrujejo tudi višji stroški goriva. Zaradi dražjega prevoza so posledično višje tudi cene končnih izdelkov na tujih trgih, kamor Ljubljanske mlekarne veliko izvažajo. To zmanjšuje konkurenčnost, vpliva na manjšo prodajo in posledično povečuje zaloge ter pritiska na odkupne količine mleka.

»Razmere se trenutno ne izboljšujejo, temveč se zaostrujejo. Napovedi ostajajo približne, trendi pa negotovi tudi v prihodnjih mesecih.«

Kmetje trenutno ne zmanjšujejo prireje mleka, temveč nižje odkupne cene kompenzirajo z večjimi količinami. S tem poskušajo ohraniti skupni prihodek, saj imajo visoke stroške in kreditne obveznosti. Čeprav to ni optimalno za trg, je v trenutnih razmerah razumljiva reakcija. »Pri nekaterih naših neposrednih dobaviteljih, kjer imamo najboljši vpogled, beležimo tudi do 11 % rast oddanih količin mleka v marcu. Ta trend se nadaljuje, saj je prireja mleka še vedno visoka. Podobno stanje opažamo tudi širše, na primer v Italiji, ki odkupuje naše mleko, tam je rast količine mleka približno 6 %. Glede na statistiko preteklega leta je to zelo izrazito povečanje.«

Ker je izvoz stabilen oziroma se celo rahlo povečuje, domača poraba v EU pa raste le minimalno (okoli 1 %), nastaja presežek, ki ga trg ne more absorbirati. Presežek mleka ostaja na prostem trgu in se rešuje z zniževanjem cen, da se vsaj del količine proda.

»Napovedi glede gibanja cen so zato negotove. Pritisk se kaže na vseh ravneh, pri odkupnih pogojih, proizvodnji mlečnih izdelkov in pri njihovem razvozu. Dodatno breme predstavljajo višji stroški energentov, ki vplivajo tako na prevoz kot na proizvodnjo, zato so izdelki dvojno obremenjeni s stroškovnega vidika. Razmere se v tem času ne umirjajo, temveč ostajajo pod pritiskom,« je sklenila Vesna Fišter.