Biološko varstvo rastlin je eden ključnih stebrov sodobnega kmetijstva, ki ga spodbuja Skupna kmetijska politika (SKP) 2023–2027, predvsem preko okoljskih intervencij, kot je IRP27 Biotično varstvo rastlin.

Ukrep podpira zmanjšanje uporabe pesticidov ter uvaja alternativne metode varstva rastlin. To so predvsem biološki nadzor, feromonske tehnike, mikrobiološki pripravki in agrotehnični ukrepi. S tem prispeva k zmanjšanju obremenitev okolja in ohranjanju biodiverzitete.

Ukrep IRP27 se vsebinsko dopolnjuje z intervencijo IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki spodbuja prehod v ekološke pridelovalne sisteme, kjer je uporaba sintetičnih pesticidov prepovedana.

IRP19 predstavlja celovit sistem pridelave, IRP27 pa omogoča uvajanje naprednih pristopov v ekološkem in tudi konvencionalnem kmetijstvu.

Feromonske pasti

Eden najpogosteje uporabljenih ukrepov v Evropi v sadjarstvu in vinogradništvu je uporaba feromonskih pasti. V Italiji, Franciji in Sloveniji kmetje pogosto uporabljajo pasti, ki motijo razmnoževanje škodljivcev, kot sta jabolčni zavijač (Cydia pomonella) ali grozdni molj (Lepidoptera). Samci se zaradi umetno ustvarjenega vonja ne morejo uspešno pariti, zato se populacija škodljivcev zmanjša brez uporabe insekticidov. Tudi v Sloveniji kmetje z redno uporabo feromonskih pasti zmanjšujejo porabo insekticidov. Podobne prakse potrjujejo evropski projekti, kjer se insekticidi uporabljajo le izjemoma, in sicer takrat, ko je presežen prag škodljivcev.

Uporaba koristnih organizmov

V ekoloških in integriranih sadovnjakih po Evropi se pogosto uporabljajo naravni sovražniki škodljivcev. Pikapolonice proti listnim ušem, parazitske osice proti gosenicam in moljem ter plenilske pršice proti pršicam na sadnem drevju.

V Veliki Britaniji in na Nizozemskem so v ekoloških sadovnjakih pokazali, da lahko populacije škodljivcev omejijo tudi brez uporabe kemičnih sredstev. Pomembno je le, da so prisotni dovolj učinkoviti naravni sovražniki. V Belgiji so v nasadu hrušk pokazali, da povečanje biodiverzitete (npr. cvetoči pasovi med vrstami) izboljša prisotnost opraševalcev in naravnih sovražnikov škodljivcev. To pa spet zmanjša potrebo po insekticidih.

Ukrep IRP27 v okviru SKP 2023–2027 finančno podpira kmete pri uvajanju biološkega varstva rastlin, spremljanju škodljivcev ter drugih okoljsko manj obremenjujočih metod. Kmetom tako poleg strokovne podpore zagotavlja tudi finančne spodbude za prehod iz klasičnega kemičnega varstva v bolj trajnostne prakse.

Mikroorganizmi in biološki pripravki

Pomembno vlogo imajo tudi mikrobiološki pripravki, predvsem bakterija Bacillus thuringiensis (Bt), ki deluje proti gosenicam. V ekoloških vinogradih se uporabljajo ekološki pripravki, kot sta Dipel in Biobit. Slednja zmanjšujejo škodo grozdnega molja brez vpliva na koristne organizme. V kombinaciji s feromonskim spremljanjem daje Bt zelo dobre rezultate, v ekoloških nasadih jablan po Evropi pa je že uveljavljen kot alternativa insekticidom.

Monitoringi in digitalno kmetijstvo

V zadnjih letih se v Evropi razvija tudi pametno spremljanje škodljivcev. V nekaterih nasadih uporabljajo: feromonske pasti z avtomatskim štetjem, kamere in umetno inteligenco za prepoznavo škodljivcev ter modele za napoved njihovega pojava.

V Franciji in Nemčiji so razvili sisteme, kjer pasti samodejno beležijo ulov in pošiljajo podatke kmetu, ki nato odloči, ali je potreben ukrep. To zmanjšuje nepotrebno škropljenje in povečuje natančnost ukrepov.

Ukrep IRP27 v okviru SKP 2023–2027 ima pri tem ključno vlogo, saj omogoča kmetom prehod v bolj trajnostne, okolju prijazne in dolgoročno stabilne sisteme pridelave.

Foto: Shutterstock