Se po padcu cen mleku obeta boljše leto?
Slovenska prireja mleka se še naprej povečuje, odkupne cene pa ostajajo pod vplivom razmer na evropskem in svetovnem trgu. Večja ponudba mleka sama po sebi ne zagotavlja višjih prihodkov za rejce, saj na cene vplivajo tudi povpraševanje po posameznih mlečnih izdelkih, njihove zaloge in konkurenčnost na izvoznih trgih. Kakšne so trenutne razmere in kaj lahko pridelovalci pričakujejo v prihodnjih mesecih?
Količina mleka v Sloveniji se še naprej povečuje. V obdobju od januarja do avgusta letos je bila v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 4,6 odstotka. Rast je bila zabeležena že lani, ko je bila količina mleka v enakem obdobju za 3,8 odstotka večja kot leto prej. Podoben trend beležijo tudi na sosednjih trgih, kjer je količina mleka prav tako večja kot v enakem obdobju lani.
»To pomeni, da je mleka na trgu še vedno dovolj, pravzaprav ga je v presežku. Veseli pa nas, da kljub padanju in nihanju cen prireja mleka za zdaj še ni upadla. To kaže, da je kmetijstvo vsaj določeno obdobje vzdržno tudi ob nižjih odkupnih cenah. Zavedamo pa se, da takšne razmere z nizkimi odkupnimi cenami ne morejo trajati v nedogled,« pojasnjuje Vesna Fišter, direktorica odkupa mleka v Ljubljanskih mlekarnah. Dodaja, da pri njihovih pogodbenih dobaviteljih ne opažajo upada, saj so ti oktobra oddali več mleka kot v enakem obdobju lani.
Povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji in EU (EUR/100 kg)
Mesec Slovenija EU
Julij 38,51 41,79
Avgust 38,86 42,75
September 39,23 43,11
V obdobju od julija do septembra 2026 se je odkupna cena mleka tako v Sloveniji kot v EU postopoma zvišala, vendar je bila rast v EU izrazitejša (3,16 %) kot v Sloveniji (1,87 %). Odkupna cena mleka v Sloveniji je bila v vseh treh mesecih nižja od povprečja EU, razlika pa je znašala od 3,28 do 3,89 EUR/100 kg.

TRG MLEKA KAŽE PRVE ZNAKE OKREVANJA, NAPOVEDI OSTAJAJO PREVIDNE
Na oblikovanje odkupnih cen vpliva več dejavnikov. Med najpomembnejšimi sta ponudba mleka oziroma razpoložljivost surovine na trgu ter povpraševanje, ki ga v veliki meri določajo potrošniške navade in trendi pri nakupu mlečnih izdelkov.
V Ljubljanskih mlekarnah opažajo, da se povpraševanje po proteinskih izdelkih izrazito povečuje, medtem ko zanimanje za izdelke z večjim deležem mlečne maščobe temu trendu ne sledi, temveč se celo zmanjšuje. Potrošniki se namreč vse bolj usmerjajo k izdelkom z večjo vsebnostjo beljakovin, kar vpliva tudi na povpraševanje po posameznih mlečnih komponentah. »Mlečna maščoba tako težje najde pot na trg, kar zavira njeno ceno in jo ohranja na razmeroma nizki ravni,« pojasnjuje Fišter.
Na evropskem trgu se sicer že kažejo prvi znaki izboljšanja cenovnih razmer. Cena mleka na nemškem trgu, za katero so znani podatki za avgust oziroma september, se je nekoliko zvišala. Za prihodnje mesece podatkov še ni.
»Tudi v Ljubljanskih mlekarnah smo odkupno ceno mleka od junija postopoma zviševali. V tem obdobju se je odkupna cena polnomastnega mleka za naše dobavitelje v povprečju zvišala za 4 do 4,5 centa.«
Vesna Fišter pričakuje, da se bo trend postopnega zviševanja odkupnih cen nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, vendar ob tem opozarja, da ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali bodo cene znova dosegle raven iz leta 2025. Napovedi za prihodnje leto sicer nakazujejo rahlo zvišanje cen in postopno izboljšanje razmer na trgu, vendar je treba te ocene jemati z določeno mero previdnosti. »Splošne napovedi za trg mleka je treba jemati z veliko rezervo, saj je ta vse bolj dinamičen in se zelo hitro spreminja. Trenutne ocene kažejo na rahlo zvišanje cen v prihodnjem letu in postopno, vendar zmerno izboljšanje razmer. To je za zdaj zgolj okvirna napoved,« poudarja.
EVROPSKA PONUDBA MLEKA ŠE NAPREJ RASTE
Podobno kot v Sloveniji se tudi v Evropski uniji nadaljuje rast prireje mleka, vendar večja ponudba surovine še ne pomeni nujno boljšega ekonomskega položaja rejcev. Odkupne cene namreč ne sledijo vedno gibanju cen mlečnih izdelkov.
Zbiranje mleka v EU se je v letu 2026 še naprej povečevalo. Do junija so ga zbrali 3,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Kljub poletnim sušam in vročinskim valovom, ki so ponekod poslabšali količino in kakovost travinja ter povečali stroške krme in vode, je bil njihov vpliv na skupno ponudbo očitno omejen. Po napovedih naj bi se prireja mleka v EU v letu 2026 povečala za 1,8 odstotka, kar bi bila izrazitejša rast že drugo leto zapored.
Pomemben vidik evropskega trga je tudi struktura prireje. Ekološko mleko je avgusta predstavljalo 3,2 odstotka vsega zbranega mleka v EU, vendar so bile med državami članicami precejšnje razlike. Največji delež so zabeležili v Avstriji (16,5 odstotka), sledili sta Danska (9,7 odstotka) in Švedska (9,5 odstotka).

VEČ MLEKA, RAZLIČNO GIBANJE CEN IZDELKOV
Večja ponudba surovega mleka spodbuja tudi predelavo. V letu 2026 naj bi se proizvodnja masla in posnetega mleka v prahu povečala za 7,5 odstotka, izvoz masla za 20 odstotkov, posnetega mleka v prahu za 10 odstotkov in sira za 3 odstotke. Nasprotno naj bi se proizvodnja polnomastnega mleka v prahu zmanjšala za 3,1 odstotka, izvoz sirotke v prahu pa naj bi ostal na ravni predhodnega leta.
Tudi cene posameznih mlečnih izdelkov se gibljejo različno. Medtem ko se je cena masla v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 3,8 odstotka, sta se ceni posnetega mleka v prahu in sirotke v prahu zvišali za 54,6 oziroma 52,3 odstotka.
Na trgih zunaj EU se je povečal predvsem izvoz maslenega olja (ang. butter oil), in sicer za 40 odstotkov, ter masla za 38 odstotkov. Izvoz posnetega mleka v prahu je bil večji za 14 odstotkov, sira pa za 6 odstotkov, medtem ko se je izvoz sirotke v prahu zmanjšal za 4 odstotke. Med pomembnejšimi izvoznimi trgi so bili Kitajska, ZDA, Združeno kraljestvo ter države jugovzhodne Azije in Bližnjega vzhoda.
Za rejce ostaja ključno vprašanje, v kolikšni meri se bodo ugodnejša gibanja na trgu mlečnih izdelkov odrazila tudi v višjih odkupnih cenah mleka. Čeprav so se cene krme in energije stabilizirale, kmetije še vedno obremenjujejo visoki stroški dela, izpolnjevanja okoljskih zahtev in zdravstvenega varstva živali. Odkupne cene, ki v večjih evropskih mlečno-predelovalnih regijah ostajajo pod 43 centi za kilogram mleka, zmanjšujejo prihodke rejcev ter omejujejo njihove možnosti za naložbe v posodobitev kmetij in čred.

EVROPSKI TRG MASLA
Na evropskem trgu masla se po daljšem obdobju nižanja cen kažejo prvi znaki okrevanja. V enem tednu se je cena zvišala za 50 evrov na tono, na približno 3.700 evrov, veleprodajne cene pa so dosegle od 3.700 do 4.000 evrov na tono. Cena čedarja je ostala pri 3.800 evrih, polnomastno mleko v prahu se je pocenilo za 25 evrov na tono, medtem ko povpraševanje po posnetem mleku v prahu ostaja močno. Tedensko zvišanje cene masla pa še ne pomeni, da se je obrnil tudi njen širši trend: v primerjavi z enakim obdobjem lani je cena še vedno nižja.
Na svetovni ravni ponudba mleka še naprej raste. V ZDA je bila septembrska prireja približno 2 odstotka večja kot leto prej, na Novi Zelandiji pa sezonsko povečanje prireje zagotavlja dodatne količine mleka. Večja ponudba iz Oceanije, predvsem cenovno konkurenčnega masla in brezvodne mlečne maščobe (AMF – Anhydrous Milk Fat), zaostruje konkurenco evropskim izvoznikom, zlasti na trgih jugovzhodne Azije in Bližnjega vzhoda.
SPODBUDNEJŠI SIGNALI Z DRAŽBE GDT, A ODKUPNE CENE ŠE ZAOSTAJAJO
Na mednarodni dražbi Global Dairy Trade (GDT), ki je potekala 3. novembra, se je skupni indeks cen zvišal za 3 odstotke. Polnomastno mleko v prahu se je podražilo za 5,9 odstotka, posneto mleko v prahu pa za 3,1 odstotka. Ob ugodnejših rezultatih dražb bi se morala rast cen mlečnih izdelkov čim prej odraziti tudi v višjih odkupnih cenah za rejce. Kljub spodbudnejšim tržnim signalom pa velika ponudba mleka v EU še naprej zavira izrazitejšo rast odkupnih cen.
Za slovenske rejce bo zato ključno, ali se bo okrevanje trga mlečnih izdelkov preneslo tudi na ceno surovega mleka. Večja prireja namreč še ne pomeni tudi višjih prihodkov na kmetijah. Prihodnje leto bi lahko prineslo postopno izboljšanje razmer, vendar bo položaj rejcev še naprej odvisen predvsem od razmerja med ponudbo in povpraševanjem ter sposobnosti evropske predelovalne industrije, da mleko in mlečne izdelke uspešno trži.
SLOVENSKI TRG MLEKA – KLJUČNI POUDARKI
• Na trgu je še vedno presežek mleka.
• Prireja kljub nizkim odkupnim cenam ne upada.
• Slovenska odkupna cena ostaja pod povprečjem EU.
• Povpraševanje po proteinskih izdelkih raste, po mlečni maščobi pa slabi.
• Napovedi kažejo na postopno zvišanje odkupnih cen, a ostajajo negotove.
Foto: shutterstock, K.L.
