V okviru izvajanja Skupne kmetijske politike 2023–2027 je zgodba Primoža Kobolda primer mladega prevzemnika, ki z ekološkim kmetovanjem (IRP19), skrbjo za počutje živali in razvojem dopolnilnih dejavnosti uspešno gradi prihodnost kmetije. Je celo edini rejec v Sloveniji, ki ponuja certificirano ekološko puranje meso. Leta 2022 je prevzel hribovsko ekološko kmetijo pod obronki Pohorja, kjer danes z veliko predanostjo nadaljuje družinsko tradicijo in jo hkrati nadgrajuje z novimi zamislimi. Na strmih pašnikih na ekološki način redi piščance, purane in gosi, nekaj ima tudi krav dojilj in drobnice.

Skrb za počutje živali, spoštovanje narave in kakovost hrane so temelj njegovega dela, kar se odraža tudi v odličnem mesu, ki ga cenijo številni kupci po vsej Sloveniji. Primož verjame, da je ekološko kmetovanje način življenja, pri katerem so za uspeh ključni vztrajnost, pogum za nove zamisli in predvsem zaupanje v svoje delo.

Prevzem kmetije je bil del načrtovanega medgeneracijskega prenosa, ki ga spodbuja tudi SKP 2023–2027 skozi podporo mladim prevzemnikom kmetij (INP09).

»Kmetijo sem prevzel od očeta, vendar je bila odločitev o prevzemu načrtovana že dlje časa. V družini smo imeli dve kmetiji, eno je upravljala mama, drugo oče. Očetovo kmetijo sem prevzel jaz, ravninsko pa bo prevzel brat. Odločitev je bila zame precej enostavna, saj me je to delo vedno veselilo. Bolj mi namreč ustreza fizično delo na strmih terenih in delo z živalmi, medtem ko je bratu bližje strojna obdelava zemlje na ravninskem delu.«

Primož na kmetiji živi skupaj s partnerko Evo in njunimi tremi hčerkami: Julijo, Ivano in Angeliko, zato je skrb za kakovostno ekološko hrano še toliko pomembnejši del njihovega vsakdana. »Pomembno je, da natančno veva, kaj jedo najini otroci in midva,« pravi.

PREVZEMNIK V EKOLOŠKEM KMETOVANJU VIDI PRIHODNOST

Kmetija leži na strmem območju, nedaleč od Kremžarjevega vrha, kjer delo zaradi zahtevnega terena še danes v veliki meri poteka ročno. Ekološka je že od leta 2006, pomembno podporo pri nadaljnjem razvoju teh praks pa predstavlja tudi intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo v okviru SKP 2023–2027.

Glavna dejavnost je ekološka vzreja perutnine za meso. Z Evo redita piščance, lani sta začela z rejo puranov, letos pa se prvič preizkušata še z gosmi. Poleg tega imata na kmetiji še drobnico, govedo pasme šarole ter nasade ameriških borovnic, malin in jagod, pri katerih jima pomembno podporo predstavlja intervencija INP08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih, ki spodbuja ohranjanje raznolikega rastlinskega in živalskega sveta v nasadih.

Primož izvaja tudi strojno sečnjo in spravilo lesa. Skupaj z očetom in bratom opravljajo dela v zasebnih in predvsem v slovenskih državnih gozdovih, pri čemer imajo vso potrebno mehanizacijo, kot so harvester, forwarder in dva traktorja. Pri zakolu, predelavi mesa in delu v sadovnjakih jima pomagajo tudi domači, saj delo na kmetiji zahteva veliko usklajevanja in medsebojne pomoči. Čeprav pogoji za delo niso enostavni, oba z Evo poudarjata, da prav raznolikost dejavnosti omogoča razvoj kmetije in večjo stabilnost prihodka.

ŠTEVILNI UKREPI SO DOBRA PODPORA KMETOM

Primož se je prijavil tudi na razpis za mlade prevzemnike, vendar glede primerljivih površin še ureja določene zadeve, povezane z izplačilom podpore. Kot pravi, se na razpise prijavlja redno, vendar pogoji marsikdaj ne ustrezajo značilnostim njune hribovske kmetije. Pri nekaterih razpisih je težava premalo površin, pri drugih previsok standardni dohodek, zato je kljub prizadevanju že večkrat ostal brez podpore. »Na zadnjem gorskem razpisu je bil pogoj deset hektarjev, kmetija pa jih obsega osem. Pri razpisu za male kmetije pa sva imela previsok standardni dohodek,« pojasnjuje.

Kljub temu ocenjuje, da so številni ukrepi v okviru ekološkega kmetovanja pomembna podpora za razvoj kmetije. Vključen je v več intervencij, povezanih s počutjem živali, ekološkim kmetovanjem ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih. Posebej izpostavlja podporo za ekološko kmetovanje, ki jo omogoča intervencija IRP19, saj takšni ukrepi po njegovem mnenju precej prispevajo k ohranjanju ekološkega načina kmetovanja na zahtevnih hribovskih območjih.

EKOLOŠKI PURANI KOT NOV IZZIV

Kot pravi Primož, so izravnalna plačila za kmetijo dobrodošla pomoč, pri naložbenih razpisih pa za zdaj še ni bil posebej uspešen. Kljub temu imata prodajo mesa zelo dobro organizirano, povpraševanje po mesu pa je veliko. K temu je pripomogla tudi spletna stran, pomemben del prodaje pa predstavlja sodelovanje s projektom Mali plac za prihodnost, preko katerega Primož dostavlja izdelke kupcem po vsej Sloveniji. Ob vsakem zakolu pripravita naročilnico, zato vnaprej natančno vesta, koliko mesa bosta prodala in kam ga je treba dostaviti.

Piščance brez težav prodajata že vrsto let, saj imata od leta 2018 vzpostavljen krog stalnih kupcev. Pri puranih pa kupce še postopoma pridobivata. »Lani sva začela s 30 purani, letos jih imava že 200, kar je velika razlika,« pojasnjuje Primož. Večja reja pomeni tudi potrebo po večjem številu kupcev, vendar tega ne vidita kot težavo, temveč kot nov izziv. Razmišljata tudi o razvoju dodatnih izdelkov iz puranjega mesa, kot so dimljene krače ali prekajene prsi, s katerimi bi lahko porabila tudi tiste dele mesa, ki jih sicer težje prodajo.

Ob začetku reje puranov sta hitro ugotovila, da gre za precej zahtevnejšo rejo, kot sta sprva pričakovala. Med raziskovanjem ponudbe pa sta odkrila, da v Sloveniji praktično ni ponudnikov ekološkega puranjega mesa, kar po njunem mnenju ni naključje. »Šele ko začneš z njimi delati, vidiš, koliko izzivov prinašajo purani,« pojasnjuje Primož. Kljub zahtevnosti v tej dejavnosti pa vidi veliko priložnost za prihodnost kmetije.

Pri reji perutnine veliko pozornost namenjata počutju živali, ki ga podpira tudi intervencija IRP28 Dobrobit živali v okviru SKP 2023–2027.

Piščanci, purani in gosi imajo ves čas dostop do pašnikov, dovolj gibanja ter ekološko krmo, kar zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Počasnejša rast in naraven način reje pa se po njunih besedah odražata tudi v kakovostnejšem in okusnejšem mesu.

RAZLIKA, KI JO KUPCI OKUSIJO

Ko so na kmetiji prešli v ekološko kmetovanje, je bil Primož star dvanajst let. Ker kmetija leži na zahtevnem hribovskem območju, intenzivno kmetijstvo tam nikoli ni imelo pravega smisla, zato so živali vedno pasli, zemljišča pa gnojili izključno s hlevskim gnojem. Svoje znanje je Primož kasneje nadgradil s študijem ekološkega kmetijstva v Hočah, kjer je tudi diplomiral.

V diplomski nalogi je primerjal proizvodnost piščancev ross 308 in pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje. Ugotovil je ugotovil, da hitro rastoči brojler ni primeren za ekološko rejo, saj v predpisanem obdobju doseže previsoko težo. Zato sta se z Evo odločila za počasneje rastočo pasmo, ki bolje ustreza ekološkemu načinu reje in pričakovanjem kupcev. Piščance redita do devetega oziroma desetega tedna starosti, pri čemer imajo ves čas dostop do pašnikov in ekološke mešanice žit.

Za rejo uporabljata premične objekte na kolesih, vendar jih zaradi velike površine pašnikov ni treba pogosto prestavljati. Ko se turnus živali zaključi, se trava do naslednje reje že obnovi, kar ocenjuje kot zelo dobro rešitev za njuno kmetijo. Za zaščito živali pred plenilci imajo pašniki zaščitne mreže, ponoči pa živali zapirajo v objekte. Največ težav jim povzročajo predvsem lisice, medtem ko večjih težav z ujedami za zdaj nimajo.

POČASNA RAST, BOLJŠA KAKOVOST

Primož poudarja, da je razlika med ekološko in konvencionalno rejo piščancev hitro opazna. Njuni piščanci rastejo počasneje, imajo veliko gibanja, svežo ekološko krmo in več prostora, kot ga določajo minimalni standardi reje. Po njegovih besedah se to odraža v zdravju živali in kakovosti mesa. Kupci to razliko prepoznajo, saj na kmetiji redno prejemajo izjemno pozitivne odzive o okusu in kakovosti mesa.

»Intervencija IRP28 Dobrobit živali na kmetiji pomaga ohranjati višje standarde reje, kar je na zahtevnem hribovskem območju še posebej pomembno. Podpora spodbuja več zunanjih površin in bolj prilagojeno rejo živali. To pa se po Primoževih izkušnjah odraža v boljšem zdravju živali ter večjem zaupanju kupcev v kakovost mesa.«

Pri reji puranov pa se še vedno učita in prilagajata, saj gre za precej občutljive živali. Poskusila sta tudi z valjenjem jajc, vendar sta hitro ugotovila, da to zahteva veliko načrtovanja in dodatnega dela. Enodnevne purane zato kupujeta na Slovaškem, nato pa jih redita približno pet mesecev. Pozimi so živali v hlevu, poleti pa na prostem. Ponudbo mesa pa imata na voljo skozi vse leto, le da v zimskem času število živali nekoliko zmanjšata.

Na kmetiji imata v enem turnusu običajno od 400 do 500 piščancev, letno pa opravita šest turnusov reje. Uporabljata pasmo steirerhuhn, ki je primerna za ekološko rejo. Primož jo zelo dobro pozna, hkrati pa so se tudi kupci že navadili na značilen okus in kakovost tega mesa.

VEČ DEJAVNOSTI ZA VEČJO STABILNOST KMETIJE

Družina živi v tesnem sožitju z naravo in veliko pozornost namenja dolgoročnemu ohranjanju zdravega podeželskega okolja. Primož in Eva obnavljata visokodebelne sadovnjake, pri delu ne uporabljata škropiv, skrbita za ohranjanje kulturne krajine ter z rejo drobnice preprečujeta zaraščanje površin. Kmetija je vključena tudi v seneno prirejo, seno pa Primož suši na travniku na tradicionalen način.

Mladi gospodar opaža, da so njihovi kupci vse bolj osveščeni glede pomena kakovostne hrane. Med stalnimi strankami je veliko mladih družin in mamic, ki po rojstvu otrok še bolj posegajo po ekoloških izdelkih. Poudarja, da ekološka reja prinaša bistveno boljše pogoje za živali. Razlike so od izbire počasneje rastočih pasem in ekološke krme do večjih površin ter stalnega dostopa do pašnika. Prav gibanje, manj stresa in naraven način reje po njegovih besedah pomembno vplivajo tudi na kakovost mesa.

NAJVEČJI IZZIV JE POMANJKANJE ČASA

Pri zmanjševanju stresa živalim pomaga tudi lastna klavnica, saj je transport do nje dolg le nekaj metrov. Puranov ne zapirajo v transportne zabojnike, temveč jih mirno priženejo skozi dvorišče, kar dodatno prispeva k zmanjševanju stresa.

Raznolikost dejavnosti na kmetiji pomeni tudi veliko dela, vendar Primož v tem vidi pomembno prednost. Poleg perutnine razvijata še sadjarstvo in liofilizacijo sadja, saj meni, da je lažje uspešno prodajati več različnih izdelkov, kot biti odvisen le od ene dejavnosti. Kmetija danes brez težav zagotavlja dve delovni mesti, v prihodnje pa razmišljata tudi o zaposlitvi dodatne pomoči. Med največjimi izzivi ostajata pomanjkanje časa in potreba po novem hlevu za piščance, s katerim bi še dodatno izboljšala pogoje reje tudi v zimskem času.

Intervencija IRP19 Ekološko kmetijstvo je dobrodošla pomoč pri širjenju dejavnosti, kot je uvajanje novih vrst perutnine in predelava sadja, ter hkrati prispeva k boljši organizaciji dela na strmih površinah, ki so zahtevne in težke za obdelavo.

Njuni ekološki piščanci dosegajo ceno okoli 12 evrov za kilogram, pri prodaji pa Primož veliko pozornosti namenja tudi razkosu mesa. Tako pri piščancih kot pri puranih skuša porabiti čim več mesa, zato iz posameznih delov pripravlja tudi mleto meso in druge izdelke. »Pri nas želimo izkoristiti čim več,« pravi Primož, ki v tem vidi pomemben del ekološkega pristopa k pridelavi hrane.

USKLAJEVANJE DELA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA NI ENOSTAVNO

Ob številnih dejavnostih na kmetiji usklajevanje dela in družinskega življenja ni vedno enostavno. Primož priznava, da delo pogosto prevzame velik del njegovega časa, zato skuša skupaj s partnerko Evo in hčerkami vsaj del vsakdana preživeti kar na kmetiji. Dekleta pogosto sodelujejo pri lažjih opravilih, kot je obiranje jagod ali delo pri piščancih, kar družini omogoča, da kljub številnim obveznostim ostaja povezana. »Želiva jih naučiti, od kod prihaja hrana in zakaj je pomembno z okoljem ravnati odgovorno.«

Intervencija INP08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih borovnic, malin in jagod spodbuja raznolik življenjski prostor za opraševalce in druge organizme, kar prispeva k večji naravni uravnoteženosti in odpornosti nasadov.

Mladim kmetom, ki razmišljajo o prevzemu kmetije, svetuje predvsem vztrajnost in pogum pri uresničevanju lastnih zamisli. Sam verjame, da ekološko kmetovanje ni le način pridelave hrane, temveč način življenja. »Treba je verjeti v to, kar delaš, in poskusiti,« pravi Primož, ki se je podobno kot pri puranih letos prvič lotil tudi reje gosi. Čeprav novih izzivov nikoli ne manjka, ga prav pripravljenost na preizkušanje novih poti žene naprej.