Posegi v prostor načrtovani na približno 23 kilometrov dolgem odseku reke Savinje, med Letušem, kjer se reka Paka izliva v Savinjo, in mestom Celje, ter na širšem območju vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Območje predvidenih ureditev obsega približno 1.078 hektarov in se razteza čez območje sedmih občin: Braslovče, Šmartno ob Paki, Polzela, Žalec, Prebold, Tabor in Mestna občina Celje. Gre torej za obsežen in prostorsko izjemno zahteven poseg, ki bo neposredno in dolgoročno vplival na ljudi, krajino in predvsem na kmetijska zemljišča v Spodnji Savinjski dolini.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je še 22. decembra 2025 na novinarski konferenci zatrjeval, da kmetijska zemljišča pri načrtovanju ukrepov nikakor ne bodo žrtvovana v korist stavbnih površin. Ob tem je poudaril, da ima država jasno in premišljeno politiko, po kateri naj bi se na precejšnjem delu celo izboljšalo obstoječe stanje varnosti kmetijskih zemljišč. Dodal je še, da je treba pri umeščanju zadrževalnikov razumeti njihovo večnamensko vlogo in da niso namenjeni zgolj zaščiti ljudi in objektov, temveč tudi zaščiti kmetijskih površin. Ob tem je zagotovil, da bodo v postopke odločanja vključeni pogovori s predstavniki lastnikov zemljišč, ki ležijo znotraj območij predvidenih zadrževalnikov.

Toda prav na tem mestu se ministrove besede povsem razhajajo z izkušnjami in ocenami kmetov. Na novinarski konferenci pretekli teden so namreč predstavili povsem drugačno sliko od tiste, ki jo je podal minister. Po njihovih navedbah načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov nikakor ne pomeni večje varnosti za kmetijska zemljišča, temveč resno, trajno in sistemsko tveganje. Opozarjajo, da bi občasno zadrževanje velikih količin vode na njihovih njivah in travnikih neizogibno vodilo v degradacijo tal, izgubo rodovitnosti ter dolgoročno zmanjševanje pridelave. Takšni posegi po njihovem mnenju ne pomenijo zaščite kmetijskih površin, temveč postopno uničevanje, kar neposredno ogroža tudi ekonomski in socialni obstoj kmetov.

DPN POSEGA V PRIHODNOST 394 KMETIJ

Predlog DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, ki je trenutno v postopku javne obravnave, bo po opozorilih kmetov pustil globoke in dolgoročne posledice na kmetijskem prostoru. Kot je na novinarski konferenci poudaril kmet Klemen Šalej iz Drešinje vasi pri Žalcu, načrtovani posegi neposredno zadevajo kar 394 kmetijskih gospodarstev. Med njimi je tudi 35 mladih prevzemnikov kmetij, ki so svojo prihodnost zavestno vezali prav na ta prostor.

Šalej je ob tem opozoril še na dodatno težavo, ki je bila po njegovem mnenju v celoti prezrta. Po njegovih ocenah bodo načrtovani posegi prizadeli še približno 500 hektarjev kmetijskih zemljišč na območju Ložnice, ki v predlogu DPN sploh niso zajeta. Takšno stanje po njegovih besedah razkriva resno podcenjevanje dejanskega obsega vplivov načrta ter kaže, da posledice za kmetijska zemljišča in ljudi, ki od njih živijo, niso bile ustrezno in celovito ovrednotene.

Kmete še posebej skrbi, da bodo zaradi načrtovanih posegov prisiljeni obstoječe njivske površine preoblikovati v travinje, s čimer bi bilo dosedanje kmetovanje v veliki meri onemogočeno. Ker imajo kmetijska gospodarstva sklenjena zavezujoča pogodbena razmerja za odkup mleka, mesa, poljščin in hmelja, se bojijo, da v spremenjenih razmerah ne bodo več sposobna izpolnjevati pogodbeno določenih količin in cen. To pa bi imelo resne in dolgoročne finančne posledice za njihovo poslovanje in obstoj kmetij.

TVEGANJE ZA PITNO VODO

Po podatkih iz okoljskega poročila DPN naj bi bilo s predvidenimi ukrepi prizadetih kar 394 kmetijskih gospodarstev. Skupno je v načrtovane posege vključenih 1.078 hektarjev zemljišč, od tega bi 319 hektarjev kmetijskih površin trajno izginilo pod nasipi. »Pri tem je treba posebej poudariti, da gre pretežno za zemljišča višjih bonitetnih razredov, torej za zelo kakovostna tla, ki so za kmetijsko pridelavo izjemnega pomena,« je opozoril Šalej.

Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da bodo pri številnih kmetijskih gospodarstvih v načrtovane posege vključene kar vse obdelovalne površine. To bi pomenilo nestabilno ali celo povsem onemogočeno pridelavo ter posledično zapiranje kmetij. Kmetje so že v fazi priprave okoljskega poročila zahtevali natančno in posamično analizo vplivov za vsako posamezno kmetijo, vendar ni bila izvedena. Namesto tega so prejeli pojasnila, da naj bi se takšne analize opravile šele v poznejši fazi, tik pred izdajo gradbenega dovoljenja za zadrževalnike.

»Okoljsko poročilo je pripravljeno preveč splošno, ne zajema celotnega obsega načrtovanih ukrepov in zato ne omogoča celovite presoje dejanskih posledic. Zaradi tega ga ne moremo sprejeti, niti se z njim strinjati. Dodatno nezadovoljstvo povzroča tudi dejstvo, da v poročilu niso bile upoštevane naše pripombe, podane že pred dvema letoma,« opozarja Klemen Šalej.

Ob tem dodaja: »Glede na vse pomanjkljivosti se sprašujem, ali je Spodnja Savinjska dolina dolžna sprejeti takšen uničujoč projekt. Sprašujem se, zakaj sta kmetijska ministrica Mateja Čalušić in minister za naravne vire in prostor Jože Novak obljubljala celostno urejanje porečja in resno sodelovanje s kmeti, danes pa od teh obljub ni ostalo nič. Kot občan občine Žalec pozivam k resnemu premisleku, ali je ta projekt za našo občino sploh smiseln. Ko bo kmetijstvo v Žalcu ugasnilo, bo z njim izginilo tudi podeželje!«

»Kmetje zahtevamo takojšnji umik državnega prostorskega načrta in resno sodelovanje z vsemi akterji, na katere bo gradnja zadrževalnikov neposredno vplivala. Naše predloge bomo predstavili na javni obravnavi in seznanili Evropsko komisijo za kmetijstvo, saj gre za hud poseg v kmetijska zemljišča. Obvestili bomo tudi Evropsko komisijo za okolje,« je poudaril Rok Sedminek, vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline. »Ne morem razumeti, da nekdo s takšno lahkoto tvega, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode iz pipe,« je dodal. V načrtovanih zadrževalnikih v občini Žalec namreč ležijo črpališča pitne vode ter vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije (Levec, Šempeter). Sedminek se sprašuje: »Kje je garancija, da s tem ne bo onesnažena talna voda?«

DVE DESETLETJI PREZRTIH REŠITEV

Kmet Rok Satler je opozoril, da bodo pridelki in zemljišča ob prvi večji poplavi praktično neuporabni. »To pomeni ničelno prehransko varnost za vse nas,« je poudaril. Zaradi neuporabe krme na več kot 870 hektarjih njivskih površin in 200 hektarjih trajnih travnikov, ki se nahajajo znotraj območja predvidenih zadrževalnikov, bodo kmetje prisiljeni drastično zmanjšati stalež živine, predvsem goveda za prirejo mleka in mesa. Posledično bosta ogroženi tako prireja kot preživetje kmetij.

Vodja Iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč Spodnje Savinjske doline Rok Sedminek je opozoril, da pri pripravi državnega prostorskega načrta pristojni niso upoštevali pripomb kmetov. Ti so med drugim vztrajali, da naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje, skupaj z vsemi pritoki. »O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Mi si želimo protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN pa se zdaj – kljub drugačnim obljubam – osredotoča le na Spodnjo Savinjsko dolino,« je poudaril Sedminek.

»Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč nismo proti poplavni varnosti v Spodnji Savinjski dolini, a način, kako je ta umeščena v prostor, je neprimeren. Žalostno je, da se zgodba vleče že 20 let in da se ves čas predstavlja le ena možnost, čeprav smo skupaj s strokovnjaki že predlagali številne druge rešitve. Poleg tega obstaja nevarnost, da bodo zadrževalniki postali odlagališče mulja, smeti in drugih nečistoč, zaradi česar bodo ta kmetijska zemljišča na dolgi rok trajno izgubljena, kmetovanje na tem območju pa nemogoče,« opozarja Rok Sedminek.

PROTIPOPLAVNA VARNOST ALI GRADBENI PROJEKT

Po njegovih besedah to, kar je predlagano, ni poplavna varnost Spodnje Savinjske doline, temveč predvsem poplavna varnost Celja in Laškega, saj na manjših hudourniških potokih niso predvideni nobeni dodatni ukrepi. Dejal je, da bo izgradnja zadrževalnikov dejansko prinesla koristi le slovenskemu gradbenemu lobiju, župani pa bodo na račun tega projekta pridobili mostove, kolesarske poti, obvoznice ter druge površine, ki nimajo nobene vrednosti za prehransko varnost.« Predvidena investicija znaša 490 milijonov evrov, izvedba pa naj bi trajala približno sedem let.

»19. januarja v Žalcu zato pričakujemo jasne odgovore vseh pristojnih, predvsem pa da nas vključijo v pogovore in upoštevajo naše pripombe, ki smo jih oddali že pred dvema letoma. MKGP mora zaščititi najboljša kmetijska zemljišča, saj smo kmetje največji varuhi okolja, lastnine in delovnih mest. Tudi z izgradnjo zadrževalnikov ni zagotovljena 100-odstotna poplavna varnost,« poudarja Sedminek.

»Na manjših pritokih smo predlagali postavitev visokih pregrad, ki bi učinkovito zadrževale lesno maso in hkrati upočasnjevale hitrost vode. Je pa nesmiselno, da želijo v Spodnji Savinjski dolini zgraditi le suhe zadrževalnike, ne da bi uvedli ukrepe na zgornjem toku Savinje. S tem bosta zaščitena le Celje in Laško, medtem ko bodo Nazarje, Log, Ljubno in druga območja še naprej izpostavljeni poplavam,« opozarja Rok Sedminek.

GRADNJA ZADRŽEVALNIKOV OGROŽA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se bo aktivno vključila v vse razprave in dejavnosti, povezane z gradnjo vodnih zadrževalnikov, saj bodo ti posegi v veliki meri vplivali na lastniška zemljišča in objekte ter močno prizadeli kmete – lastnike zemljišč, ki na teh območjih opravljajo svojo dejavnost. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob tem poudaril: »Odkupne cene za zemljišča v tem delu Slovenije so približno 10 evrov ali več na kvadratni meter, zato pričakujemo, da bodo tudi odkupi zemljišč za potrebe državnega prostorskega načrta izvedeni po enaki pravični ceni.«

Občasno poplavljanje najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč bo prineslo ostanke olj, mikroplastiko in gospodinjske odpadke, kar bo gotovo negativno vplivalo na kakovost tal ter ogrozilo ekonomsko varnost kmetij. Na nekaterih območjih so tla izrazito prodnata, zato obstaja tudi resno tveganje, da bi talna voda vdrla v bližnje objekte.

Kmetje iz Spodnje Savinjske doline bodo Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) predlagali zadržanje postopkov za sprejem DPN, dokler ne bodo izvedli sestankov z lastniki kmetijskih gospodarstev, ki bi zaradi projekta izgubili zemljišča. Na teh sestankih bodo ponovno preučili tudi druge možnosti, kot so drugačna umeščanja zadrževalnikov ali postavitev suhih zadrževalnikov na nekmetijskih oziroma manj kakovostnih zemljiščih.

MNVP mora prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poiskati možnosti za nadomeščanje izgubljenih zemljišč. Pri sanacijskih ukrepih je potrebno upoštevati celoten GERK vsakega lastnika, ne le del zemljišča znotraj zadrževalnika. Prav tako morajo nujno uvesti sanacijske načrte za vse trajne nasade in hmeljišča, ne glede na velikost površin ali delež zemljišč v zadrževalniku. Trenutni ukrepi namreč zajemajo le kmetije z več kot 5 odstotki ali nad enim hektarjem zemljišč v zadrževalniku.

Kljub večkratnim opozorilom in predloženim rešitvam se projekt nadaljuje po starem vzorcu, z umeščanjem zadrževalnikov brez celovitega premisleka in brez ustrezne zaščite kakovostnih kmetijskih zemljišč.