Včeraj je Bruselj postal prizorišče enega največjih protestov kmetov v zadnjih letih. Po ocenah je več kot 8.000 kmetov iz vseh 27 držav Evropske unije zasedlo ulice v bližini evropskih institucij, da bi opozorili na ogroženost evropskega kmetijstva. Protestniki so v mesto pripeljali svoje traktorje, celo krompir, zažigali gume in občasno uporabljali tudi pirotehniko. Zaradi množičnih blokad so bile zaprte številne prometnice in predori v centru mesta, kar je povzročilo kaos v prometu.

»Če bi se želeli poslanci pogovarjati s kmeti in nam prisluhniti, ne bi nastavili barikad in oboroženih policistov. Seveda temu primerno kmetje tudi odreagiramo. Bruselj je spominjal na vojno stanje: dimne bombe, solzivec in vodni topovi z ene strani, pokanje ter kurjenje gum z druge. Protest v Bruslju je pokazal, da se boj kmetov šele začenja. Udeleženci protesta pa so glasno opozarjali na neenakost in nepravičnost, saj politiki in policija uživajo privilegije, medtem ko so kmetje obravnavani kot podložniki. Glavni vzrok nezadovoljstva so previsoke dajatve, kršene pravice in neupoštevanje glasov ljudi. Protestniki smo pozivali k enotnosti in združevanju, saj le skupaj lahko dosežemo pravičnost in moč,« so sporočili s Kmečke iniciative.

Policija je med protestnike posegla z vodnimi topovi in solzivcem. Nekateri protestniki so bili poškodovani, poročajo tudi o manjših škodah na mestni infrastrukturi ter o aretacijah. Napetost je bilo čutiti tudi med protestniki in policijo, saj so nekateri skušali blokirati dostop do stavb EU.

Boj kmetov šele začenja

Glavna zahteva kmetov je zaščita evropskega kmetijstva pred posledicami prostotrgovinskega sporazuma EU–Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Paragvaj in Urugvaj. Po mnenju kmetov bo dogovor omogočil uvoz cenejše hrane, pridelane z nižjimi okoljevarstvenimi in živinorejskimi standardi, kar bo po njihovem ogrozilo konkurenčnost evropskih kmetov. Poleg tega zahtevajo ohranitev in povečanje sredstev Skupne kmetijske politike po letu 2027, zmanjšanje birokratskih ovir ter bolj pravične cene in dostojno življenje za kmete.

Protesti so se zgodili sočasno z rednim srečanjem voditeljev EU, kjer so razpravljali o trgovinskem sporazumu in dolgoročni finančni perspektivi Unije. Protestniki so v sloganih in transparentih ostro kritizirali EU vodstvo, predvsem predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen kot uničevalko evropskega kmetijstva. Von der Leyen ni bila prisotna na protestu, je pa v javnih izjavah hladno potrdila, da sporazum ostaja cilj Komisije.

Majhni koraki, velike spremembe

Medtem ko so kmetje v Bruslju glasno opozarjali na neenakost in grožnje njihovemu preživetju, je Ursula von der Leyen sporočila, da bo podpis sporazuma o prosti trgovini z južnoameriškim blokom Mercosur prestavljen na januar. Sporazuma tako niso odpovedali, le odložili. Enotnost in odločenost kmetov vendarle kaže moč, ki je ne bo mogoče prezreti. Protesti se s tem niso končali, kmetje pa ostajajo odločni, združeni in pripravljeni boriti se za pravičnost, spoštovanje svojih pravic in prihodnost kmetijstva.

»Če nič ne narediš, nič ne moreš spremeniti.. Majhne akcije in majhni koraki vodijo do velikih sprememb!« Žiga Jenšterle, Šentjur pri Celju.

Po več slovenskih krajih so potekali tudi protestni in opozorilni shodi naših kmetov, na katerih so izražali nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem v kmetijstvu, predvsem glede financiranja, birokracije in trgovinskih dogovorov. Ti manjši, a številni protesti so potekali v znak podpore vseevropskih protestov kmetov. Več pa v prihodnji tiskani izdaji Kmečkega glasa.

Fotografije: Tjaša Boštjan Slemenšek, Žiga Jenšterle