V Slovenskih Konjicah je sredi meseca junija potekalo 3. srečanje perutninskega sektorja, ki je bil hkrati tudi zaključni dogodek mednarodnega projekta BroilerNet, v okviru programa Horizon Evropa. Projekt je v obdobju med letoma 2022 in 2026 povezoval strokovnjake, raziskovalce, svetovalce in rejce pitovnih piščancev iz 13 evropskih držav z namenom izmenjave znanja, dobrih praks in inovativnih rešitev za trajnostni razvoj perutninarstva.

Zbrane sta v uvodu nagovorila kmetijski minister Janez Cigler Kralj in direktor Žive proizvodnje Perutnine Ptuj Marko Cigler. Oba sta poudarila pomen povezovanja znanja, raziskav in prakse za nadaljnji razvoj slovenske in evropske perutninske dejavnosti. Kmetijski minister je v svojem govoru poudaril, da prihodnost slovenskega kmetijstva prepozna v partnerstvu, povezovanju in skupnem iskanju rešitev med državo, stroko in gospodarstvom.

Več sodelovanja, manj delitev in hitrejši postopki

Posebej je poudaril potrebo po preseganju delitev znotraj kmetijske dejavnosti in širše družbe. »Združevati moramo svoje kapacitete, talente, sposobnosti in poslovne ideje.« Ob tem je dodal, da želi zmanjšati razdeljenost med deležniki ter okrepiti t. i. »zdravo« tekmovalnost, ki po njegovih besedah spodbuja napredek ter sodelovanje.

Dotaknil se je tudi dolgih in pogosto zapletenih prostorskih postopkov, ki lahko trajajo več let ali celo desetletij, kar zavira razvoj naložb in lokalnih skupnosti. Zato je napovedal sodelovanje z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj. Pri tem je poudaril, da si bo prizadeval za pospešitev postopkov, pri čemer spremembe ne bodo posegale v veljavne standarde.

Kot eno ključnih nalog je izpostavil tudi zagotavljanje finančnih sredstev za kmetijstvo na evropski ravni in v okviru državnega proračuna.

»Trenutno je moja največja skrb in ključna naloga, da na evropski ravni in tudi v okviru kmalu bližajočega se rebalansa proračuna RS za kmetijsko dejavnost zagotovim čim več sredstev.«

Minister je izpostavil še uspešnost slovenske perutninarske dejavnosti, ki dosega več kot 100-odstotno samooskrbo, ter napovedal nadaljnje naložbe v digitalizacijo in razvoj. Govor je sklenil optimistično in poudaril pomen stabilnega, povezanega in konkurenčnega kmetijskega sistema, ki je po njegovih besedah najpomembnejši za prehransko varnost države.

Slovenski prispevek k razvoju sodobnega perutninarstva

Projekt BroilerNet je v Slovenijo uspešno prenesla izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Manja Zupan Šemrov. S prenosom znanja in predstavitvijo dobrih praks je prispevala k mednarodni prepoznavnosti slovenskih izkušenj. Kot je pojasnila, projekt povezuje partnerje iz več evropskih držav ter spodbuja izmenjavo dobrih praks za izboljšanje počutja živali, zmanjšanje okoljskih vplivov ter bolj konkurenčno prirejo perutninskega mesa. V okviru projekta je nastala mreža približno 450 akterjev ter več kot 340 zbranih dobrih praks, ki so javno dostopne in omogočajo prenos znanja med rejci.

Kot industrijski partner je pri projektu sodelovala Perutnina Ptuj, kjer je Nataša Medved s svojim poznavanjem panoge prispevala k izboru slovenskih primerov dobrih praks z mednarodnim potencialom, ki so prejeli certifikate.

Perutnina Ptuj je prejela tri certifikate za rešitve, ki jih uspešno izvaja skupaj z rejci in strokovnimi službami. Med njimi so Monika Drofelnik s kmetije Drofelnik, Blaž Bedenik iz Perutninarske zadruge Ptuj in Lea Vodopivec iz Veterinarske ambulante Perutnine Ptuj. Slovenske rešitve se po oceni projekta odlikujejo po preverjeni učinkovitosti in strokovni utemeljenosti, v številnih evropskih državah pa so podobni pristopi še manj razširjeni.

Od raziskav do prakse

Nataša Medved je pojasnila vlogo Slovenije v projektu. Izpostavila je, da so bile slovenske rešitve prepoznane kot inovativne in učinkovite ter primerne za prenos v širši evropski prostor, kar potrjuje visoko raven strokovnosti slovenskega perutninarstva.

Direktorica Veterinarske ambulante Perutnine Ptuj Tereza Korez je predstavila preventivni program uporabe mlečne kisline in probiotikov pri obvladovanju enterokoknih okužb pri brojlerjih, ki ga v praksi izvaja njihova ambulanta. Praksa zmanjšuje pojav okužb, izboljšuje zdravstveno stanje jat ter zmanjšuje potrebo po antibiotikih, s čimer prispeva k bolj trajnostni in odgovorni reji.

Monika Drofelnik je opisala sistem upravljanja stelje z uporabo robotike in talnega ogrevanja, ki izboljšuje mikroklimo v hlevu, povečuje dobrobit živali, zmanjšuje porabo energije in olajša delo rejcev. Gre za primer uspešne uporabe sodobnih tehnologij v praksi.

Blaž Bedenik iz Perutninarske zadruge Ptuj pa je predstavil mehanizirano lovljenje brojlerjev, ki zmanjšuje fizične obremenitve delavcev ter izboljšuje organizacijo dela, hkrati pa zmanjšuje stres in možnost poškodb pri živalih, kar prispeva k učinkovitejši in trajnostni reji. Sogovorniki so se strinjali, da povezovanje znanja, izkušenj in inovacij krepi počutje živali, učinkovitost reje in trajnost perutninskega sektorja, zato so slovenske rešitve prepoznane tudi kot primeri dobre prakse v evropskem prostoru.

Gregor Sok, tehnolog v Mesni industriji Perutnine Ptuj, je v svoji predstavitvi pojasnil, kako se dobre prakse v reji pitovnih piščancev odražajo v višji kakovosti končnega proizvoda in prinašajo koristi tudi za potrošnika. Boljše rejske prakse zmanjšujejo stres živali in izboljšujejo pogoje reje, kar se odraža v kakovosti mesa, predvsem v njegovi teksturi, sočnosti in varnosti.

Med razvojnim potencialom in prostorskimi konflikti

Zaključni del dogodka je predstavljala okrogla miza o prihodnosti slovenskega perutninarstva, na kateri so sodelovali predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, izredni profesor z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Aleš Kuhar, Uroš Zgonec z Ministrstva za kmetijstvo in direktor Žive proizvodnje Perutnine Ptuj Marko Cigler. Gostje so izpostavili, da ima slovensko perutninarstvo velik razvojni potencial, vendar se pri tem sooča s številnimi ovirami.

Okvir: Kot eno največjih težav so izpostavili dolgotrajne postopke umeščanja objektov v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki pogosto trajajo več let. Takšni roki so nesprejemljivi, saj odvračajo vlagatelje in rejce od novih naložb ter zavirajo razvoj panoge.

Velik del razprave je bil namenjen tudi konfliktom v prostoru. Udeleženci so opozorili, da se številni razvojni in živinorejski projekti ustavijo že v začetnih fazah zaradi nasprotovanja različnih civilnih iniciativ in lokalnih pritiskov, čeprav gre pogosto za strokovno utemeljene projekte, ki sledijo okoljskim standardom in standardom dobrega počutja živali.

Po njihovem mnenju Slovenija vse prepogosto podpira idejo lokalne pridelave hrane, hkrati pa otežuje razvoj infrastrukture, ki je zato nujno potrebna.

Udeleženci okrogle mize: dr. Jože Podgoršek, Uroš Zgonec, dr. Aleš Kuhar in Marko Cigler, ki jo je moderirala specializirana novinarka Kmečkega glasa Klara Lovenjak.

Birokracija, naložbe in konkurenčnost

Podgoršek je opozoril na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki lahko trajajo tudi več let. Po njegovih besedah to pogosto vodi v to, da rejci obupajo in se kmetijska dejavnost v posameznih primerih celo ustavi. Predstavnik ministrstva

Kuhar je izpostavil, da gre pri odnosu med rejci, živilsko industrijo in trgovskimi verigami za dolgoročno medsebojno odvisnost, ki se je razvijala desetletja in je danes temelj stabilne verige preskrbe. Opozoril je, da so v sistemu prisotne tudi napetosti, vendar te po njegovem odražajo razvojni odnos, v katerem so vsi deležniki povezani. Ob tem je poudaril, da so nekatere naložbe v panogi zaradi dolgotrajnih postopkov prepočasne, kar zmanjšuje pripravljenost za nove investicije. Po njegovem mnenju je ključno, da vsi deležniki, tudi država, prevzamejo svoj del odgovornosti za učinkovitejše delovanje sistema ter stabilno delovanje celotne verige od pridelave do predelave.

»Slovenska perutninarska veriga je dobro povezana in konkurenčna ter sodi med vodilne evropske proizvajalce belega mesa.« Ob tem je izpostavil, da standardi dobrega počutja živali ne predstavljajo zgolj dodatnega bremena. Ob premišljenem uvajanju namreč lahko postanejo pomembna konkurenčna prednost, saj jih prepoznavajo tudi zahtevni tuji kupci. Po njegovih besedah se to odraža v izvozni uspešnosti in dolgoročnih pogodbah na mednarodnih trgih, kjer slovenska podjetja že dosegajo dobre rezultate.

»Ključno je, da se razvoj sektorja nadaljuje v smeri ohranjanja konkurenčnosti, hkrati pa usklajeno z evropskimi standardi in vse večjimi pričakovanji potrošnikov glede načina reje.«

Močna mreža rejcev je temelj prireje

Marko Cigler je poudaril, da za vsakim pakiranjem piščančjega mesa stoji konkretna kmetija, saj prireja temelji na mreži rejcev iz različnih slovenskih regij. Kot je pojasnil, gre za enega redkih vertikalno povezanih perutninarskih sistemov v Evropi, ki povezuje celotno verigo, od pridelave krmil in reje do predelave, logistike in prodaje, pri čemer imajo kooperanti ključno vlogo.

Ob tem je izpostavil, da podjetje rejcem že zdaj nudi različne oblike podpore, tudi pri naložbah v hleve in tehnološko opremo. Tudi on je poudaril, da so pri tem pogosto največja težava dolgotrajni postopki in prostorski konflikti, saj lahko posamezni nasprotniki ustavijo projekte, ki so pomembni za razvoj reje in večjo samooskrbo z belim mesom.

Dejal je, da pri Perutnini Ptuj ne gre za model »megafarm«, temveč za sistem sodelovanja s posameznimi kmetijami v okviru pogodbenega partnerstva.

Zato si želijo predvsem bolj enostavnih in hitrejših postopkov umeščanja v prostor, ki bi rejcem omogočili lažje vlaganje v nove objekte in nadaljnji razvoj dejavnosti.

Uroš Zgonec je poudaril, da se država teh težav zaveda in da na ministrstvu prepoznavajo potrebo po učinkovitejših in hitrejših postopkih. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo v prihodnje mogoče postopke skrajšati ter jih narediti bolj predvidljive za investitorje in kmete.

V zaključku so sodelujoči izrazili skupno prepričanje, da slovensko perutninarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo poslovno okolje, hitrejše postopke umeščanja v prostor ter več razumevanja pomena domače pridelave hrane za prehransko varnost države. Le tako bo perutninska dejavnost lahko ohranila konkurenčnost, se nadalje razvijala in izkoristila priložnosti, ki jih ponujata sodobna tehnologija in trajnostna pridelava.

Fotografije: MKM in PP