Presušene krave so kraljice, molznice pa delavke

6 novembra, 2020
0
0

Gregor in Marta Ročnik kmetujeta na izjemno uspešni govedorejski kmetiji usmerjeni v prirejo in delno v predelavo mleka. Manjšo količino mleka, ki ga namolzejo njune vrhunske krave molznice namreč v jogurte in skuto predelajo na kmetiji Podpečan. Rezultat tega uspešnega sodelovanja je prodaja 50.000 litrov predelanega mleka v javne zavode, ob letni prireji mleka, ki skupno znaša okoli 700.000 litrov. Mlada kmetovalca vse svoje napore vlagata v vrhunsko čredo, ki ji v sodobnem hlevu nudita največje udobje, pridelavi in nakupu vrhunske krme ter preventivnim ukrepom s katerimi izboljšujeta zdravstveno stanje živali. Sta lastnika črede z lanskim najvišjih hlevskim povprečjem pri rjavi in črno-beli pasmi, njune krave pa molzejo tudi do neverjetnih 43 litrov mleka na dan.

Leta 2012 so tudi s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev zgradili nov, sodoben hlev za krave molznice. V tistem času je sledil padec odkupne cene mleka, odpirati pa se jim je začel trg za prodajo mleka in mlečnih izdelkov v javne zavode. »Vse sva dobro premislila in preračunala in vsekakor nama ni žal, da sva se raje kot za naložbo v sirarno in zaposlitev delavke v njej, odločila za sodelovanje s kmetijo Podpečan. Ko nam javni zavodi oddajo naročilo, Podpečanovim dostavimo mleko, oni pa ga za nas predelajo.« Drugo mleko, ki ne gre v predelavo, tega je več poleti, ko so šolske počitnice in je naročil manj, posebno letos, ko so šole zaprli še zaradi koronakrize, pa odkupi Sloga Kranj, preko katere mleko potuje v Mlekop. »S Slogo sodelujemo zadnje leto, saj nam kot odkupovalci najbolj odgovarjajo. Ker krave molzejo velike količine mleka, ima le-to nekoliko slabšo vsebnost maščob in beljakovin, in po nekaj izračunih sva hitro ugotovila, da ponujajo najboljšo ceno zanj.«

Pri črno beli pasmi je povprečna vsebnost 3,70 % maščobe in 3,31 % beljakovin, v čredi pa imajo še deset krav rjave pasme, da v bazenskem vzorcu dvignejo vsebnost. V hlevu imajo tudi 14 let staro kravo rjave pasme, ki je v svojem življenju namolzla že preko 127.000 litrov mleka v življenju in črno-belo, ki je dala že nad 100.000 litrov mleka.

»Stremimo k udobju za krave in ne k prenatrpanosti. Odkrito povem, da čutim izredno empatijo do krav v hlevih, kjer jih je 50, leži pa jih lahko samo 30. In potem me sprašujejo zakaj v hlevu nimam sto krav? Ravno zato. Z udobjem in dobro krmo, tudi ob veliki mlečnosti, krave lahko dolgo zdržijo v prireji.«

Porodnišnica – naložba v vrednosti enega traktorja

Letos sta odprla še en hlev, saj se je izkazalo, da krave, ki so presušene in čakajo na porod potrebujejo boljši in mirnejši prostor, zato so zgradili porodnišnico.

Porodnišnica, ki presušenim kravam nudi največje udobje. Vsaka krava ima v njej na voljo 15 m². Kot pravi Gregor je zanimivo, da molznice potrebujejo več svetlobe in imajo ponoči luč zaradi molznega robota, presušene krave pa potrebujejo mir in temo in to jim zdaj lahko zagotovijo. Porodnišnica, ki presušenim kravam nudi največje udobje. Vsaka krava ima v njej na voljo 15 m². Kot pravi Gregor je zanimivo, da molznice potrebujejo več svetlobe in imajo ponoči luč zaradi molznega robota, presušene krave pa potrebujejo mir in temo in to jim zdaj lahko zagotovijo.

»To je bila naložba v vrednosti enega dobrega traktorja, ampak ker so pri nas krave pomembnejše od mehanizacije, se nam naložba že vrača,« pove Gregor in doda, da so presušene krave kraljice, molznice pa delavke in če kot rejec ne vlagaš v presušene krave in v mlado živino, te čez nekaj let čaka izguba. V porodnišnici so breje krave skupaj v čistem in zračnem prostoru na globokem nastilju, ki ga sestavljajo sekanci in slama. »Vsaka krava, ki povrže ima telička od sebi en dan, da ga očisti in oskrbi s kolostrumom. Tako imamo precej manj težav po porodu, bolj vitalna teleta, ker je prostor čist pa tudi ni težav z vnetji popkov,« zadovoljen pojasni Gregor.

»Pred gradnjo hleva za molznice pred osmimi leti naju je pot sprva vodila na Švedsko, k najinemu prijatelju, ki nama je razkazal veliko hlevov v njihovem stilu. Molzni roboti so bili v Sloveniji še v povojih, zato nisva imela pravega poguma za nakup, dokler nisva te tehnologije spoznala na Švedskem. Polna novega znanja in vtisov sva nato doma zgradila odprt hlev brez oken po tamkajšnjem vzoru, kjer ves čas poudarjajo pomembnost svežega zraka. Nato sva se odločila še za globoka ležišča z mivko, saj kravam nudi najboljše udobje.

Naložbo sva tudi izvedla, vendar se je po dveh letih izkazalo, da nakup mivke predstavlja prevelik strošek in, da se useda na dnu kanala za gnojevko,« prizna Gregor. Marta nadaljuje, da bi morali za sanacijo te težave vložiti še dodatnih 10.000 evrov. »Začeli smo z nastiljanjem dehidriranega konjskega gnoja, kar niti ni bilo slabo, vendar je bilo v njem nekoliko več bakterij, zato smo ga raje zamenjali za mešanico dolge in kratke slame ter apna in vode, v skupni debelini 25 cm.

Krava Buki je v 2. laktacji namolzla 16.672 kg mleka s 3,57 % maščobe in 3,24 % beljakovin. Krava Buki je v 2. laktacji namolzla 16.672 kg mleka s 3,57 % maščobe in 3,24 % beljakovin.

Slednja mešanica se tudi najboljše obnese za zdravje vimena in parkljev,« pove Marta. Nastiljanje z apnom pomeni, da le-ta pride v gnojevko in gnoj, z gnojenjem pa nato samodejno dvigujejo pH zemlje.

Vsako leto 6000 evrov za preventivne ukrepe

Nastilj mešajo na vsakih 14 dni, kar jim vzame skoraj cel dan. »V mešalnem vozu zmešamo vse komponente, nastiljemo in poravnamo ležišča. S tem je res veliko dela, zato je že marsikateri slovenski kmet, ki je sprva pri gradnji novega hleva načrtoval globoka ležišča, te raje zabetoniral in na beton namestil gumo. Marta ležišča vsak dan očisti iztrebkov in poravna nastilj, ampak upam trditi, da imamo zavoljo tega liter do dva več mleka na kravo,« pove Gregor, ki dodaja, da vse te stvari kmetu vzamejo čas in tudi nekaj denarja. »Marsikdo ne verjame, kaj vse damo v preventivo, mnogi pa celo pravijo, da pretiravamo, ampak to je vse na dolgi rok. Čez dve, tri ali pet let se pokažejo rezultati in takrat ti lahko krava dvakrat vrne.

 Pri kravah nikoli ne gledamo trenutnega stanja, ampak prihodnje. Za dosego rezultatov v reji je treba ves čas vlagati, ti namreč ne pridejo kar čez noč.  Včasih v kaj vložiš pa se ne obnese, ampak če ne poskusiš, ne moreš vedeti.

Največja težava med našimi kmeti je predvsem ta, da se pogovarjajo o tem kdo ima najboljši traktor in kdo ima več krav. Seveda je mehanizacija na kmetiji z veliko površinami pomembna, če pa se nakupi ne amortizirajo, lahko predstavljajo veliko izgubo,« razmišlja gospodar kmetije in pove, da so nemški kmetje v času koronakrize traktorje lahko najemali in uporabo plačevali po urah, kar se mu zdi odlična zamisel. Poudari tudi pomembnost obrezovanja parkljev, saj pri molži na robota krav ne smejo boleti noge.

Zato pri njih parklje oskrbujejo 4-krat na leto, obrezovalec pa je eden izmed najboljših v Evropi in k njim prihaja iz Avstrije. Marta pravi, da s pravilno korekcijo parkljev lahko na dolgi rok narediš ogromno za ohranjanje dobrega zdravstvenega stanja krav molznic in uspešno prirejo mleka. »To pa tudi stane,« dodaja Gregor. »En njegov obisk nas stane 800 evrov, vključno z obrezovanjem telic. Preventiva pač stane, mi pa vanjo vsako leto nedvomno vložimo 6.000 evrov. Trenutno nimamo nobenih hujših težav, za zdravstveno varstvo črede v hlevu pa skrbi moja sestra, ki dela na Savinjski Veterinarski postaji. Dobro pa sodelujemo tudi z njenimi sodelavci, kar je zelo pomembno, saj sem prepričan, da me morajo veterinarji razumeti kot rejca, ko hočem nekaj več, jaz moram razumeti njih, da v rokah pač ne nosijo čarobne palice. Je pa res, da je treba kravo, ki molze 12.000 ali 15.000 litrov drugače obravnavati kot pa kravo s povprečno mlečnostjo.«

  V hlevu imata med drugimi vrhunskimi kravami tudi Dayano, kravo črno bele pasme, ki je v standardni laktaciji dala 19.792 kilogramov in je na dan molzla tudi do 80 kg mleka. V hlevu imata med drugimi vrhunskimi kravami tudi Dayano, kravo črno bele pasme, ki je v standardni laktaciji dala 19.792 kilogramov in je na dan molzla tudi do 80 kg mleka.

Za krave tudi origano v prahu

Marta in Gregor pravita, da je za vsako uspešno prirejo ključen uravnotežen krmni obrok. Njihove krave dobivajo žita, krmila pa le tista v robotu, kjer vsaka dobi kilogram briketov. Ročnikova imata svetovalca za prehrano, po njegovem priporočilu pa v Nemčiji kupujeta vitamine in minerale. Obrok za krave sestavlja zmleto zrnje ječmena, pšenice in koruze, od beljakovin pa dobijo buče, oljno ogrščico in sojo. Bistven je osnovni obrok, za katerega se zelo trudijo in na trajnih travnikih pridelajo kakovostno travo in seno, dobijo pa še koruzno in travno silažo. Vso krmo analizirajo, sama pa merita tudi suho snov v krmi. Krmi dodajo tudi origano v prahu –  komaj kilogram na tri tone krme – vendar zaradi močnega vonja privablja krave h jaslim, zato več pojedo in tudi več molzejo. Dobijo tudi visokokakovostno lucerno, ki jo naročajo v Parizu, saj je vsaka kocka posebej deklarirana z 18 % beljakovin.

Povprečno molzni robot molze 50 krav, pri takih litrih več tudi ne gre, saj bi bil robot preobremenjen, mlečnost bi zato lahko padla. Imata še mlado živino in vole na skupinskem pašniku (s še tremi kmeti) na Lomu nad Topolšico. Voli so mirni, meso je vrhunsko, vendar ga zaradi preveč birokracije sami ne prodajajo. Najboljšemu ponudniku jih prodajo okoli 8 na leto, meso od enega pa vzamejo zase.« Kastrirajo jih pod anastezijo pri 150 kilogramih, ko so stari 3 do 4 mesece.

Telice vzrejajo v hlevu pod nadzorom in na vrhunski krmi, zato jih lahko osemenijo že pri starosti enega leta. »Nekaj telic osemenimo s seksiranim semenom, ker se pojavlja veliko potencialnih kupcev za teličke, brejih pa ne prodajamo zaradi preteklih slabih izkušenj in stresa pri živalih ob prodaji in selitvi. Gregor in Marta vsak nakup na kmetiji skrbno preračunata. »Ko sva računala koliko stane nov plug, ki ni poceni in koliko hektarjev njiv morava zorati, sva ugotovila, da nama za ceno novega pluga lahko nekdo 25 let orje 10 hektarjev njiv. Na travnikih pa košnjo in spravilo krme opravljamo v skupnosti treh kmetov, kar se zelo dobro obnese,« razlaga Gregor in njeno delovanje preprosti strni v en stavek. »Kar se tiče košnje pri vsakem vse naredimo in si nato pišemo ure, ki jih kasneje obračunamo.«

Vsi telički so sprva na mleku, da dobijo zadosti kolostruma, kasneje pa je napitek odvisen od cene mleka. Če je cena mleka nizka dobijo mleko, sicer mlečni nadomestek, ki predstavlja bolj enakomeren obrok, pravi Marta. »Če teleta dobro oskrbuješ imaš lahko kasneje vrhunske živali, če ga zanemariš, pa ne.« Kot pravita sta s številom krav že dosegla največje število, po drugi strani je pa tako prav, ker nekje se moraš ustaviti, sta prepričana Gregor in Marta, ki vztrajata pri prepričanju, da mora biti vrhunska skrb za živali vedno na prvem mestu.

Kmetija leži na 650 m nadmorske višine. Obsega 35 hektarjev obdelovalne zemlje in dobrih 10 hektarjev gozda. Doma imajo le travnike, nižje v dolini pa njive s koruzo. Kravam krmita tudi pivske tropine, ki so poceni beljakovina, vendar jih je treba krmiti neprekinjeno. »Beljakovinske komponente so se letos podražile za 10 %, energijske pa ne predstavljajo težave, saj so poceni.«

Estera je v 10. laktaciji dala 14.340 kg mleka s 3,53 % maščobe in 3,16 % beljakovin. Estera je v 10. laktaciji dala 14.340 kg mleka s 3,53 % maščobe in 3,16 % beljakovin.

»Visoka mlečnost se začne z udobjem krav, vrhunsko krmo in dodatki na podlagi analiz krme. Če bodo krave dosti pojedle bodo tudi dosti molzle.«

Video s kmetije si lahko ogledate na spodnji povezavi: