Roman Belec je o spremembi proizvodne usmeritve začel razmišljati že leta 2015. Takrat se je še ukvarjal z intenzivno prirejo mleka, vendar je vse bolj ugotavljal, da takšen način reje ni več prava pot. Sprva je razmišljal o zamenjavi celotne črede, saj si ni predstavljal, da bi lahko krave lisaste pasme z več kot 8000 litri mleka v standardni laktaciji uspešno vključil v rejo krav dojilj.

»Mislil sem, da krave s takšno mlečnostjo ni mogoče »pretopiti« v dojilje, zato sem razmišljal o menjavi pasme, a kmalu spoznal, da bi bila po domače povedano to največja bedarija, ki bi jo lahko naredil,« se spominja. Odločil se je za postopno pretapljanje z uporabo plemenskih bikov lisastega goveda – usmeritev meso. Sprva je seme teh plemenjakov uporabljal za osemenjevanje takratne črede, nato pa je selekcijo postopoma usmerjal v izrazitejšo usmeritev  prirejo mesa. Ta proces je okoli leta 2018 postal bolj načrten, do leta 2020 pa je bila že praktično celotna čreda krav osemenjena s semenom plemenjakov lisaste pasme -usmeritev meso. Prodajo mleka je na kmetiji dokončno opustil leta 2022.

Od približno 30 krav jih je za nadaljnjo rejo kot dojilj ostalo okoli 15. Nekaj časa je imel v čredi še živali kombiniranega tipa, preizkusil je tudi križanje s pasmo limuzin, vendar se je pozneje odločil za čisto lisasto pasmo. Danes ima čredo lisastega goveda – usmeritev za meso.

Pomembni tako omišičenost kot mlečnost

Čeprav je selekcijo sprva usmeril v zmanjševanje mlečnosti in poudarjanje lastnosti za prirejo mesa, so izkušnje po nekaj generacijah pokazale, da tudi pri kravah dojiljah mlečnost ne sme biti prenizka.

»Zdaj imam že tretjo oziroma četrto generacijo krav in letos sem pri nekaterih prvesnicah prvič opazil, da njihova mlečnost ni zadostna,« pojasnjuje Roman. Pomembna je predvsem mlečna vztrajnost, kar je pri celoletnih telitvah še posebej pomembno.

Zato pri izbiri plemenskih bikov išče tiste, ki poleg dobrih lastnosti za prirejo mesa ohranjajo tudi nekoliko večjo mlečnost. »Tudi med biki lisaste pasme – usmeritev meso, so takšni, pri katerih je večji poudarek na mlečnosti. Če z njimi ne bom dovolj izboljšal mlečnosti krav, bom za eno generacijo ponovno uporabil izrazito kombiniranega plemenjaka, ki bo to lastnost okrepil,« pojasnjuje Roman. Cilj je torej ohraniti dobro omišičenost, hkrati pa zagotoviti dovolj mleka za uspešno vzrejo telet.

Roman pri reji krav dojilj lisaste pasme opaža še eno uporabno lastnost: nekatere krave poleg svojega teleta pustijo sesati mleko tudi drugim. »Če ima krava več mleka, ga lahko izkoristijo tudi druga teleta,« pojasnjuje. To je še posebej praktično v čredi s celoletnimi telitvami, kjer so teleta različnih starosti, krave pa v različnih obdobjih laktacije. »Krave imajo svojo organizacijo in večinoma same poskrbijo, da vsa teleta dobijo mleko,« pravi Roman. Pri izbiri dojilj zato upošteva tudi njihovo vedenje v čredi ter medsebojno sprejemanje telet.

Raznolika genetika za dobre rezultate

Večino telic na kmetiji osemeni s semenom plemenskih bikov iz različnih evropskih držav. O izboru se odloča na podlagi plemenskih lastnosti in usmeritve, ki jo želi doseči v posamezni generaciji. »Stremim k temu, da nimam več kot štiri potomke po enem biku v hlevu. Največ sem jih imel sedem, a je bilo to preveč.« Tako želi ohraniti čim širšo genetsko osnovo, saj bi se ob uporabi enega ali zgolj nekaj bikov število različnih genetskih linij postopoma zmanjševalo, s tem pa tudi možnosti za nadaljnjo selekcijo.

»Zato uporabljamo široko paleto evropskih plemenskih bikov.« Uporablja predvsem seme plemenjakov iz Nemčije, Češke in Danske, pri čemer upošteva razlike v lastnostih posameznih populacij.

Osemenjevanje ni predvideno za vse živali. Pri telicah s slabše izraženo pojatvijo ali drugimi težavami se odloči za pripust, ki ga uporablja tudi pri nekaterih kravah po prvi ali drugi telitvi. Živali z izstopajočimi lastnostmi ponovno osemeni z izbranim bikom. vzreje in različne pristope k upravljanju črede. V Avstriji je za pripust kupil dva plemenska bika, tamkajšnje izkušnje z uspešnimi rejci krav dojilj pa mu pomagajo pri nadaljnjem usmerjanju reje in upravljanju črede.

Razlike med posameznimi populacijami opaža predvsem pri omišičenosti in mlečnosti krav dojilj. »Najbolj omišičene potomce dajejo predvsem danski biki, zelo dobre rezultate pa tudi irski in nekateri križanci z angleško genetiko. Vendar se pri teh kravah mlečnost zmanjša,« pojasnjuje Roman. Pri avstrijski in nemški genetiki opaža večji poudarek na mlečnosti, pomembni za vzrejo telet, češka genetika pa je po njegovih izkušnjah nekje vmes.

Češka je pri lisasti pasmi – usmeritev meso zelo napredovala, saj dolgoletna selekcija poudarja mesnatost in gospodarsko pomembno prirejo telet za nadaljnje pitanje.

Pri izbiri bikov ni pomembna zgolj izrazita omišičenost, temveč predvsem uravnotežena kombinacija lastnosti za prirejo mesa in mlečnosti.

Odlični prirasti potrjujejo potencial lisaste pasme

Živali so uhlevljene prosto, na globokem nastilju, ob jaslih pa so betonske rešetke. V hlevu so urejeni tudi porodni boksi in prostor za bolne živali. Krave imajo vse leto dostop do izpusta, vsak dan pa jih krmi tudi s popolno krmno mešanico (TMR), sestavljeno iz koruzne in travne silaže, tritikale, zrnja in vitaminov. Poleg krav dojilj redi plemenske telice in bike za pitanje. Del telic proda, večino pa obdrži. Pri bikcih na podlagi selekcije najboljše izbere za pleme, druge pa redi za meso.

Genotipizira le živali, ki izstopajo po zunanjosti in drugih lastnostih ter so zanimive za nadaljnjo selekcijo. Ta je namenjena tudi širšemu trgu, saj je bilo v osemenjevalna središča doslej vključenih približno 11 njegovih bikov, skoraj deset pa jih je prodal za pleme. Bikce za pleme začne izbirati pri približno sedmih mesecih, ko jih odstavi in namesti v poseben boks. Za plemensko uporabo morajo biti ocenjeni, genotipizirani in potrjeni s strani strokovnih služb. Po dogovoru jih za kupce redi tudi do enega leta.

»Pri enem letu starosti imajo nekateri naši biki že okoli 600 kilogramov,« pove Roman.

»Rast spremljamo v okviru A-kontrole – usmeritev meso. Lani je povprečni dnevni prirast bikcev znašal okoli 1500 gramov, pri telicah pa 1450 gramov. Najboljši bikci so dosegali tudi približno dva kilograma dnevnega prirasta,« je dodal selekcionist Janko Golob s kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj. Prav ti rezultati potrjujejo velik potencial lisaste pasme – usmeritev meso tudi za pitanje.

Pozitivni odzivi odpirajo nove možnosti

Pri primerjavi lisaste pasme s pasmo limuzin in šarole Roman izpostavlja predvsem večji okvir živali, dobro rast in možnost pitanja do višje končne teže brez težav z nogami.

Mlado pitano govedo lahko pri 20 do 24 mesecih doseže 500 do 550 kg klavne mase. Eden od njihovih bikov je pri 19 mesecih dosegel celo 522 kg.

Med prednostmi omenja tudi miren temperament krav in možnost selekcije na brezrožnost. Kljub dobrim rezultatom pa je imela lisasta pasma – usmeritev meso pri odkupovalcih dolgo slabši položaj, saj sta veljali limuzin in šarole za primernejši pasmi za prirejo mesa.

Letos se je odločil živali ponuditi v slovensko predelavo pri Panviti, da bi preveril kakovost mesa in odzive predelovalcev. Ti so bili zelo pozitivni. Živali so dosegle zamaščenost med 3 in 4, kar trije od štirih bikov pa so vključeni v postopek zorenja mesa, kar je manj običajno, saj se zanj pogosteje izbirajo telice in krave. Romana zato zanimajo tudi rezultati po daljšem zorenju. Kakovost mesa presoja predvsem po mesnatosti, zamaščenosti in odzivih predelovalcev. Prepričan je, da meso lisaste pasme po okusu in sočnosti ne zaostaja za mesom specializiranih pasem za prirejo mesa. Dodatno prednost vidi v slovenskem poreklu, saj so živali rojene, vzrejene in zaklane v Sloveniji.

Med prednostmi lisastega goveda – usmeritev meso, Jože Smolinger, strokovni vodja rejskega programa za lisasto pasmo govedi v Sloveniji pri Zvezi društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije in selekcionist pri KGZ Ptuj, izpostavlja čvrst fundament oziroma pravilno oblikovane noge, ki omogočajo dobro gibanje tudi težjim živalim.

Poudarja tudi dovolj velik okvir plemenskega bika glede na velikost krav. Roman zato pri izbiri genetike daje prednost večjemu okvirju, dolžini in moči živali, ne pa zgolj kompaktnosti in omišičenosti.

Dokaz zmogljivosti lisaste pasme

Prvi odzivi na meso in prejeto plačilo so bili dobri. Za bike, oddane 1. oktobra, je Roman prejel 625 evrov za 100 kilogramov klavne mase. Med pomembnejšimi dosežki izpostavlja tudi bika Bombo P, vzrejenega na njihovi kmetiji in namenjenega vzrejališču plemenskih bikov v Murski Soboti. Bil je na letošnji razstavi živali, na Agri, dosegel pa je kar 687 kilogramov klavne mase, čeprav bi decembra dopolnil šele tri leta.

»To je bil eden najlepših bikov, kar sem jih videl,« pravi Roman. Tudi ta rezultat potrjuje, da lahko lisasto govedo – usmeritev meso dosega visoke klavne mase že v razmeroma zgodnji starosti.

Pri tem poudarja pomen velikega okvirja živali, ki se lahko z izrazito selekcijo na mesnatost postopoma zmanjša. Zato v Avstriji in Nemčiji v selekcijo ponovno vključujejo kombinirani tip, da ohranijo velikost in okvir živali.

Lisasto govedo za prirejo meso izhaja iz starejših bavarskih linij, katerih genetiko so pred desetletji izvažali tudi v Južno Afriko. Tam so selekcijo usmerili v prirejo mesa, del te genetike pa se je pozneje vrnil v Evropo. Z usmerjanjem v kombinirane lastnosti se je lisasta pasma – usmeritev meso postopoma izgubila, danes pa jo ponovno krepijo z uporabo starejših linij za prirejo mesa, novimi genetskimi kombinacijami in selekcijo na brezrožnost.

Tudi Romanova čreda ima že omenjeno raznoliko genetsko ozadje. Med drugim redijo potomko bika Heartbreaker P*S, ki izvira iz redke linije Harz, ohranjene s sodelovanjem nemških, južnoafriških in avstralskih rejcev. Po njegovem sinu Harleyju PP imajo v čredi več potomk. »Imamo res pestro genetiko, a zaradi več različnih linij, ne želim imeti več kot štiri potomke po posameznem biku v hlevu. Tudi v prihodnje bom uporabljal seme bikov različnih linij,« pravi Roman.

Velik okvir ne pomeni nujno težkih telet

Telitve potekajo brez večjih težav, kar je pomemben podatek. Povprečna rojstna teža telet na kmetiji je od 40 do 42 kilogramov. Letos je najtežje tele tehtalo 52 kilogramov, najlažje pa manj kot 30. Ob tem poudarja, da tudi zelo velike krave ne telijo nujno težkih telet.

Krave in teleta so skupaj ter vse leto dobivajo enak osnovni obrok, kar po njegovih opažanjih ne vpliva negativno na razvoj telet. »Biki v usmeritvi za prirejo mesa so sprva pogosto manjši od bikov kombiniranega tipa, pozneje pa jih prehitijo v rasti in prirastih.

Roman opozarja, da je treba priraste vedno presojati v kontekstu reje. Visokih vrednosti iz tujih katalogov namreč ne moremo neposredno primerjati z domačimi razmerami, saj so odvisne od prehrane, mlečnosti mater in intenzivnosti vzreje. »Priraste iz kataloga je treba vedno presojati v kontekstu reje, saj jih ne moremo pričakovati v vsakih razmerah.«

Na rast vpliva tudi prilagoditev na nove razmere v vzrejališču. Njegovi bikci so tja prišli pri šestih ali sedmih mesecih, še navajeni sesanja in domačega obroka, v karanteni pa so prvi mesec dobivali predvsem suho seno in zrnje, zaradi česar so izgubili težo. Roman zato poudarja, da je treba pri presoji prirastov poleg genetike upoštevati tudi način reje in prehrano.

Telet ne odstavlja zgodaj, saj lahko pri kravah ostanejo do devetega meseca. Krave ob tem lažje ohranjajo telesno kondicijo, saj imajo manj mleka kot nekdanje krave kombiniranega tipa in jih sesanje manj obremenjuje. Živali, ki po kondiciji in lastnostih ne ustrezajo več njihovi usmeritvi, je večinoma že izločil iz reje.

Tudi pri kravah dojiljah je treba slediti trendom

Na kmetiji redijo 28 krav dojilj, skupaj z biki, telicami in teleti pa čreda šteje približno 75 živali. Za pašo imajo na voljo okoli tri hektarje površin, vendar ta ni glavni vir prehrane. Roman se je odločil za kombinacijo paše in intenzivnega krmljenja v hlevu. »Pri nas temelji krmljenje na obroku v hlevu. Tudi ob dobri paši krave zjutraj najprej nakrmimo v hlevu, nato pa jim omogočimo prost izhod na pašo. Same izbirajo, ali bodo zunaj ali v hlevu.«

Roman meni, da sama paša ne zagotavlja dovolj velikih prirastov za gospodarsko uspešno rejo. »Če želiš na kmetiji z dojiljami tudi kaj zaslužiti, jih moraš intenzivno krmiti. Potrebuješ namreč intenzivne priraste, le tako potem lahko računaš na zaslužek.«

Zato zavrača predstavo, da je reja krav dojilj manj zahtevna alternativa prireji mleka. »Jaz pravim, da je to zmotno mišljenje. Tudi pri dojiljah moraš slediti trendom, prehrani in genetiki. Tako kot pri prireji mleka, potrebuješ red.«

Na kmetiji zato spremljajo prehrano, priraste in zdravstveno stanje živali ter skrbno izvajajo selekcijo. Sodelujejo tudi v programu obvladovanja oziroma izkoreninjanja BVD, v okviru katerega izvajajo predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni.

Sprva je načrtoval rejo brez plemenskega bika, zgolj z osemenjevanjem, vendar se to ni izkazalo za praktično rešitev. Pri kravah dojiljah je namreč pomembno, da si telitve sledijo v čim bolj enakomernih in kratkih časovnih presledkih. »Bika potrebuješ v čredi, saj morajo krave teliti vsakih 11 do 12 mesecev,« pojasnjuje Roman.

Plemenski bik iz Avstrije ima v hlevu svoj prostor, od koder lahko spremlja čredo. Pri pripustu uporablja tudi mlajše bike, ki jih v čredo vključuje že pri približno enem letu starosti. »Bika spustim h kravam pri 11,5 do 12 mesecih, ko tehta od 600 do 650 kilogramov in je že spolno zrel.«

Poleg same reje spremlja tudi dogajanje na trgu, ki pomembno vpliva na odločitve rejcev. Opozarja na vse večja tveganja pri pitanju telet iz tujine, saj so njihove nabavne cene visoke, odkupne cene mladega pitanega goveda pa nizke. Razmere sta dodatno otežila pomanjkanje krme in suša, kar se je odrazilo tudi na trgu plemenskih živali. Medtem ko je bilo lani povpraševanje po bikcih in teličkih veliko, je od junija letos zaradi suše skoraj povsem upadlo. Rejci so se namreč osredotočili predvsem na zagotavljanje zadostnih zalog krme za zimo.

Takšne razmere znova kažejo, kako pomembno je sodelovanje med rejci in strokovnimi službami. Za nadaljnji razvoj slovenske lisaste pasme so namreč zaradi majhne populacije ključni povezovanje, izmenjava podatkov in sodelovanje z genetskimi bazami drugih držav.

Brez sodelovanja ni napredka

Majhna populacija zahteva tudi premišljeno načrtovanje selekcije in povezovanje s sorodnimi populacijami v tujini. slovenskih rodovniških in fenotipskih podatkov v genetske izračune.

Pomemben korak pri razvoju populacije je bil začetek genotipiziranja avstrijske, nemške in češke lisaste pasme pred več kot desetimi leti. Kot poudarja Smolinger, bi slovenska populacija brez vključitve v ta proces lahko zaostala za razvojem, podobno kot se je zgodilo pri nekaterih drugih pasmah. Zdaj se pripravljajo tudi na posredovanje podatkov v Nemčijo, s čimer bi slovenske rodovniške in fenotipske podatke vključili v tamkajšnje genetske izračune.

»Če se rejci ne bomo povezovali, sodelovali in skupaj opozarjali na možnosti za izboljšave, ne bomo dosegli večjega napredka,« je bilo eno od ključnih sporočil pogovora.

Smolinger je ob tem poudaril, da domači rejci ne bi smeli samodejno dajati prednosti tuji genetiki. Slovenski plemenski biki namreč izvirajo iz krav najboljših domačih čred, njihovo genetsko vrednost pa bo mogoče natančneje ovrednotiti tudi na podlagi kakovosti njihovih potomcev.

Opozoril je tudi na tveganja genomske selekcije. Če se rejci pri izbiri osredotočijo le na nekaj trenutno najvišje ocenjenih plemenskih bikov, se lahko njihova uporaba preveč razširi, kar vodi v zmanjševanje genetske raznolikosti populacije. Poleg tega genomske ocene niso dokončne, saj se lahko z novimi obračuni precej spremenijo. Bik, ki je danes na vrhu lestvice, lahko čez nekaj let izgubi prednost, medtem ko ga prehiti plemenjak, ki je bil sprva ocenjen slabše.

Premišljena reja prinaša rezultate tudi z manjšo čredo

»Kmetija Belec sodi med najboljše slovenske reje lisaste pasme v usmeritvi za meso,« je poudaril Jože Smolinger in dodal: »Njegovo rejo smo predstavili tudi z namenom spodbuditi širšo uveljavitev lisaste pasme v usmeritvi za meso. Kmetija ima namreč potencial, da postane prepoznavna tudi zunaj slovenskih meja, zlasti na Hrvaškem, kjer so zaradi obsežnih kmetijskih površin in tamkajšnjih razmer možnosti za njeno širšo rejo prav tako velike.

Poleg tega je z Romanom odlično sodelovati. Že v času prireje mleka se je uvrščal med deset odstotkov najuspešnejših rejcev, tudi danes je v samem vrhu, svoje delo in živali pa izjemno dobro pozna. Pred obiskom njegove kmetije se je treba včasih kar dobro pripraviti, saj o reji ve res veliko. Takšen odnos do dela in poznavanje lastne črede bi morala posnemati tudi večina drugih rejcev. V Sloveniji je namreč le malo takšnih, ki tako dobro poznajo svoje živali in natančno vedo, kaj imajo v hlevu.«

»Takšnemu modelu bi bilo smiselno slediti tudi v Sloveniji, saj bo vse več kmetij opuščalo prirejo mleka in se preusmerjalo v rejo krav dojilj,« je dodal Janko Golob. Ob tem sta mogoči dve poti: nakup celotne črede oziroma prehod na drugo pasmo ali postopno pretapljanje obstoječe črede z dokupom posameznih živali. Druga možnost je po njegovem mnenju bolj ustrezna, saj omogoča postopno oblikovanje kakovostne črede brez velikih začetnih vlaganj.

Kmetija Belec dokazuje, da uspešna reja krav dojilj temelji na premišljeni selekciji, kakovostni genetiki in ustrezni prehrani. Takšen način reje lahko zagotavlja ustrezen dohodek že s čredo od 28 do 30 krav dojilj. »To kaže, da za uspešno rejo niso nujne velike črede, je pa treba upoštevati, da je obračanje denarja pri tej dejavnosti počasnejše kot pri intenzivni prireji mleka.«

»Pri reji krav molznic je bilo treba vsak dan dvakrat opraviti molžo, pri kravah dojiljah pa je organizacija dela precej drugačna. Ob primerjavi obeh načinov reje ugotavljam, da razlika v končnem zaslužku ni tako velika, kot bi morda pričakovali.«