Skupna kmetijska politika EU (SKP 2023–2027) ni le finančni mehanizem za podporo kmetom, temveč tudi ključni instrument za izobraževanje in ozaveščanje otrok o trajnostnem in ekološkem kmetijstvu. Pomembno je, da otroci že zgodaj spoznajo, kako se prideluje hrana, ki je prijazna do narave, saj tako lažje razumejo ravnovesje med človekom in okoljem. SKP 2023–2027 omogoča izvajanje projektov in intervencij, kot je IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki ne le finančno podpirajo kmete, ampak tudi omogočajo, da šole in izobraževalne ustanove vključijo praktične primere ekološke pridelave v učne načrte.

Otroci spoznavajo, kako kolobarjenje, kompostiranje in varstvo biotske raznovrstnosti vplivajo na kakovost tal, vode in zraka ter zagotavljajo zdravo hrano skozi vse leto. Pozimi, ko so dnevi krajši, zemlja pa počiva pod snežno odejo, ekološki kmetje načrtujejo setve in skrbijo za živali in rastline, da bodo spomladi pridelki sveži in hranljivi.

Zavedanje otrok o tem, kako hrana nastaja, jih uči osnov ekologije in spodbuja zdrave prehranjevalne navade. SKP 2023–2027 pri tem nudi finančno in strokovno podporo, ki omogoča uporabo naravnih metod brez kemikalij in umetnih gnojil, kar otrokom predstavlja pridelavo hrane, prijazne do tal, vode in živali.

Učenci partnerske Osnovne šole Domžale so s pomočjo zimskega letaka spoznali, da EU v okviru SKP 2023–2027, natančneje z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo, podpira ekološke kmete in njihove trajnostne prakse, kot so kolobarjenje, gnojenje z organskimi gnojili ter varovanje tal in vode. Vsebina je učence seznanila, zakaj je pozimi smiselno izbirati lokalno ekološko hrano in kaj ekološki kmetje počnejo v zimskem času, ter ponudila praktične zimske nasvete za jedilnik. Spoznali so, kje lahko najdejo ekološke pridelke, ter odkrili zanimivosti, kot je pomen snežne odeje za tla, ki jih varuje pred zmrzaljo.

Povezava za prihodnost

Ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo ima ključno vlogo pri spodbujanju okolju prijaznih načinov pridelave hrane in odgovornega ravnanja z naravnimi viri. Predstavlja širši družbeni proces, ki je tesno povezan z izobraževanjem in ozaveščanjem, še posebej v šolskem okolju. Prav šole so tiste, kjer lahko mladi že zgodaj spoznajo, od kod prihaja hrana, kako se prideluje in kakšen vpliv ima njena pridelava na zdravje ljudi in okolje.

Na evropski ravni takšna prizadevanja prispevajo k oblikovanju trajnostne prihodnosti, medtem ko se na nacionalni ravni uresničujejo skozi konkretne aktivnosti. Mednje sodijo sodelovanje s kmeti iz lokalnega okolja, vključevanje ekoloških živil v šolske menije ter priprava izobraževalnih vsebin za otroke in mladino.

V šolah tako nastajajo priložnosti, kjer učenci ne le spoznavajo pomen prehrane, temveč tudi razvijajo trajnostne vrednote, ki jih bodo spremljale skozi življenje.

Od zimskih polj do šolskih klopi

Učenci so v prvem tednu decembra prejeli zimske letake, ki prikazujejo ekološko pridelavo v hladnejšem delu leta. Ob prebiranju so spoznavali sezonske pridelke, uravnoteženo prehrano ter delo lokalnih kmetov in njihove naravi prijazne prakse. Učenje je dopolnjeval tudi časopis Kmečki glas, ki redno prinaša vsebine o ekološkem kmetijstvu, zdravem prehranjevanju in varovanju okolja.

Za svojo zavzetost so učenci prejeli tematske majice, ki jih dodatno spodbujajo k raziskovanju tega področja. Spoznavanje ekološke pridelave jim pomaga razumeti pomen lokalne in sezonske hrane ter vlogo kmetij pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Skupna kmetijska politika SKP 2023–2027 tako ne podpira le ekološke pridelave, temveč tudi vzgojo generacij, ki bodo spoštovale naravo in sprejemale trajnostne odločitve.

Pozimi se življenje na kmetiji ne ustavi. Ekološki kmetje načrtujejo kolobar in skrbijo za rastline, ki varujejo tla pred erozijo. Otroci, ki sodelujejo v teh procesih ali se z njimi seznanjajo prek izobraževalnih programov, lahko vidijo, kako skrb za tla in naravo pozimi vpliva na kakovost hrane v prihodnjih mesecih.

S pomočjo ukrepov SKP 2023–2027 je mogoče prikazati celoten cikel ekološkega kmetovanja, od setve do shranjevanja pridelkov, in otrokom ponuditi konkretne primere, kako trajnostno delovanje vpliva na okolje in zdravje ljudi.

Mladi spoznavajo kmete

Daša Sojer, pomočnica ravnateljice za predmetno stopnjo na Osnovni šoli Domžale ter učiteljica naravoslovja in izbirnih predmetov, je v okviru izbirnega predmeta Kmetijska dela učencem partnerske Osnovne šole Domžale razdelila naše zimsko izobraževalno gradivo. »V tednu, ko je potekal tradicionalni slovenski zajtrk, smo izvajali tudi aktivnosti na temo ekološke prehrane in pridelave hrane. Vsi učenci prve triade (1., 2. in 3. razred) v Domžalah so se učili o pridelavi hrane, pomenu kmetijstva za naše življenje, pomenu lokalne pridelave za družbo in okolje ter o ekološkem kmetovanju. Barvali so poučne pobarvanke, učiteljice pa so bile s kakovostjo gradiva zelo zadovoljne. Sama sem izvedla tudi učno uro za šestošolce o pomenu kmetijstva. Poudarila sem, da kmet ni nekaj nepomembnega ali nevrednega, temveč temelj naše družbe, saj s pridelavo hrane omogoča, da lahko vsi ostali jemo in živimo življenje, kot ga poznamo,« opisuje učiteljica.

Kmet je steber naše družbe

»Tema kmetijstva je mnogim učencem žal tuja in pogosto manj cenjena, še posebej v urbanem okolju. Vendar z izobraževanjem in ozaveščanjem učenci hitro razumejo, da je kmet nepogrešljiv del našega vsakdana in prvi v vrsti, ki poskrbi, da so naši želodčki polni. Učencem to ponazorim tako, da jim razložim, da brez kmetov ne bi hodili v šolo, popoldne ne bi igrali igric in tudi treningi bi odpadli. Zakaj? Ker ne bi imeli hrane – vsak bi si jo moral pridelati sam in za druge dejavnosti ne bi ostalo časa.

Zavedanje, da je kmet steber naše družbe, je ključno razvijati že v mladih letih. Vendar je to dejstvo žal pogosto zapostavljeno tudi v šolskem sistemu. Prav tako je pomembno učence informirati, da je zdrava, ekološko pridelana hrana ključna za naše zdravje. To namreč pomembno prispeva k večjemu sprejemanju kmetijstva v naši družbi,« o pomembnosti izobraževanja sklene učiteljica.

S pomočjo ukrepa IRP19 Ekološko kmetijstvo in podpore SKP 2023–2027 otroci hrano ne le spoznavajo, temveč jo doživljajo kot del vsakdanjega življenja. Preko praktičnih vsebin, obiskov kmetij in učnih gradiv pa razvijajo razumevanje kmetijstva, pomena lokalne hrane in odgovornosti do okolja. Ti programi tako uspešno povezujejo evropske politike, delo kmetov in izobraževanje mladih ter ustvarjajo temelje za generacije, ki bodo znale odgovorno skrbeti za prihodnost hrane in narave.