Na Hrvaškem se soočajo z doslej največjim izbruhom afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je zato slovenske rejce pozvala k doslednemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k previdnosti pri potovanjih na Hrvaško. Zaradi širjenja bolezni v EU je stopnja ogroženosti zelo visoka.

V zadnjih tednih se APK hitro širi med domačimi in divjimi prašiči v Osješko-baranjski in Vukovarsko-sremski županiji. Če je lani bolezen prizadela majhne slavonske reje, je tokrat izbruhnila na veliki farmi v Sokolovcu, z več tisoč prašiči. Po poročanju sosednjih medijev so jih do sedaj evtanazirali že približno 41 tisoč, nekateri navajajo celo 50 tisoč.

Zaradi afriške prašičje kuge so začeli z evtanazijo prašičev na farmi v Sokolovcu, ki je v lasti podjetja Belje – enem izmed največjih in najstarejših kmetijskih podjetij na Hrvaškem.

Omejitve rej in strogi ukrepi

Minister za kmetijstvo David Vlajčić je ob tem izjavil: »Nič več ne bo tako kot prej. Vsi se moramo naučiti živeti s to boleznijo, ki ne odpušča. Imamo izredno stanje in tako se bomo tudi vedli. Ne glede na to, ali ima kdo enega prašiča ali objekt z vrhunsko biovarnostjo z 10.000 prašiči – razglašamo vojno afriški prašičji kugi.« Ob njegovi izjavi se postavlja resno vprašanje, kaj »nikoli več ne bo tako kot prej« v resnici pomeni? Resno spremembo reje ali le retorični poudarek za upravičevanje strogih ukrepov?

Odzivi rejcev in javnosti so izjemno kritični. Navajajo, da tega izbruha ni mogoče pripisati naključju. Po izkušnjah sodeč pravijo, da so pojavljanje bolezni pri rejnih živalih, omejitve rej in pritiski, posledica sistemske osovraženosti živinoreje. »Želijo zmanjšati število rejnih živali v državi, nadzorovati pridelavo hrane in vsiliti uvoz ter laboratorijsko meso,« lahko beremo komentarje javnosti pod objave o izbruhu APK.

Cena mesa bo rasla

Profesor Ivica Kisić z Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu, je v oddaji HRT “Studio 4” opozoril, da je situacija alarmantna. Hrvaška je trenutno 40-odstotno samozadostna v prašičereji, a bi se ta številka lahko znižala na 30 do 35 odstotkov, saj so usmrtili že 50 tisoč prašičev. Opozoril je tudi na sočasne odmevne težave s salmonelo na hrvaških perutninskih farmah, kar bi lahko zmanjšalo prirejo jajc z zdajšnjih 80 odstotkov na 50 odstotkov. Po njegovem mnenju nekateri raje podpirajo uvoz kot domačo prirejo. »Cena prašičjega mesa bo gotovo narasla, to je zakon ponudbe in povpraševanja,« je dejal.

Opozoril je tudi, da bi vdor bolezni v vzrejne centre za plemenske svinje lahko povzročil katastrofalne posledice. Za ponovno vzpostavitev vzreje prašičev bi verjetno potrebovali deset let, finančne škode pa ni mogoče natančno oceniti. »To je meja, ki je ne smemo prečkati,« je poudaril. Zaradi resnosti situacije je zaključil z dramatičnim apelom: »Čas je, da se vojska organizira in pomaga v tej alarmantni situaciji.«

Fotografija rejca Marka Majerja iz Slavonije. Leta 2023 so mu zaradi suma na APK usmrtili vse prašiče na gospodarstvu.

Policija na prašičjih farmah – zakaj?

Hrvaške oblasti tudi v zadnjem primeru izbruha poudarjajo, da k širjenju bolezni prispevajo rejci sami ob neupoštevanje biovarnostnih ukrepov in nezakoniti trgovini, torej je vzrok izključno človeški dejavnik. Toda izkušnje rejcev kažejo, da je bolezen prisotna kljub skrbi za biovarnost.

Na vprašanje, kako je virus prišel na farmo, za zdaj nimajo novih spoznanj. Njihov kmetijski minister pravi, da je v 99 % primerov za okužbo kriv človeški dejavnik. »Za tak objekt je skoraj nemogoče predpostaviti druge možnosti,« je dodal, s čimer je ponovno izpostavili odgovornost rejcev in zaposlenih na farmi.

Opravili so srečanje z vsemi veterinarji, ki imajo koncesije na območju županij. Sklenili so, da bodo, ob strokovni koordinaciji Hrvaške agencije za kmetijstvo in hrano (HAPIH) ter Uprave za svetovalno strokovno podporo, izvedli izredno revizijo vseh gospodarstev, ki redijo prašiče na tem območju, ter revizijo vseh biovarnostnih ukrepov.
To bo prvi pregled pred prihodom veterinarske inšpekcije, ki pa bo delovala v spremstvu policije. Tu se postavlja vprašanje zakaj niso dovolj strokovne veterinarske ekipe, ampak je treba vključiti tudi represivni aparat?

Ponovitev tragedije

Marko Majer, prašičerejec iz Slavonije je pred dvema letoma doživel usmrtitev vseh prašičev – zdravih in okuženih, kljub upoštevanju vseh biovarnostnih ukrepov. Kot pravi je bil največji problem pomanjkanje transparentnosti – pred usmrtitvijo namreč sploh ni prejel rezultatov krvnih testov prašičev.

Dve leti kasneje se zgodba ponavlja. Če so bili takrat prizadeti predvsem manjši slavonski rejci, so zdaj na vrsti večji. Majer je že takrat opozarjal: »Namestite mreže, izboljšajte ventilacijo v hlevu, postavite dezinfekcijske bariere, razkužujte škornje, vozičke in prostore – skratka vse, kar je v stiku z živalmi. Poskusite, … čeprav meni ni nič pomagalo.«

»Pri nas je trenutno grozno. So tik pred usmrtitvijo 10.000 prašičev na farmi. Velja prepoved prometa s prašiči. Zdaj ne moremo priti niti do merjaščevega semena za osemenitev svinj. Popolnoma nas bodo uničili. Kjer je prepoved prometa, se prašičev ne sme zaklati niti v klavnici niti doma. Na naši kmetiji je trenutno v redu, se pa bojimo, da se spet ne zgodi. Trudimo se s strogimi biovarnostnimi ukrepi, nihče nima vstopa v hlev, nikogar ne puščamo blizu svinj,« pravi Majer.

Hrvaški prašiči le še na slikah?

»Tu ni spanca, to je je šok za vse, še posebej za tiste, ki imamo radi svoje svinje. Če bo šlo tako naprej, jih bomo žal gledali le še na slikah,« je povedal rejec Jozo Marić za Sib Hr.« Poudarja, da dela vse, kar je v njegovi moči, da bi zaščitil svoje živali: »Moje svinje uživajo – v hlevu so varno zaprte, nihče jim ne sme blizu.« Dodaja, da je okoli kmetije postavil že tretjo vrsto bodeče žice proti divjim svinjam. »Ponoči jih s sinom loviva, preganjava, strašiva – vse, samo da rešimo svoje prašiče,« pojasnjuje.

Na policijskih kontrolnih točkah v Baranji trenutno pregledujejo vozila, napovedane so tudi poostrene nadzorne ukrepe na mejnih prehodih. Prašičerejci pozdravljajo potezo ministra za kmetijstvo, ki je prevzel vodenje nacionalnega štaba, a hkrati opozarjajo, da je bila reakcija prepozna. Žal je zdaj že prepozno. Bojimo se, da se bo virus širil po velikih farmah, in če bo temu res tako, bomo v resnično velikih težavah,« opozarja Antun Golubović, predsednik Odbora za prašičerejo pri Hrvaški kmetijski zbornici.

Ogrožena lokalna prireja mesa

V zadnjem času se pojavljajo resne skrbi glede pridelave hrane. V Slavoniji je bilo pred dvema letoma, celo s pomanjkljivimi analizami, usmrčenih več kot 20.000 prašičev, med njimi tudi zdravih. Pri afriški prašičji kugi so namreč usmrčeni tudi zdravi prašiči, saj po mnenju strokovnjakov lahko prenašajo virus, še preden pokažejo njegove simptome in bi sicer lahko hitro okužili druge. Ker ni zdravila, s preventivno usmrtitvijo želijo ustaviti bolezen in preprečiti širjenje. Mnogi manjši rejci so bili zato takrat prisiljeni opustiti svojo dejavnost.

Živinoreja je v tem obdobju pogosto pod velikim pritiskom. Domača reja se zaradi različnih bolezni zmanjšuje, kar posledično povečuje uvoz mesa in odpira prostor za razmislek o alternativnih virih, kot je laboratorijsko pridelano meso. V prehranski verigi so opazne spremembe, ki vplivajo na nadzor nad hrano – vprašanje pa ostaja, komu te spremembe v resnici koristijo.

Za te spremembe pa so domala krivi vsi tisti, ki le pasivno opazujejo dogajanje in se ne povežejo v podporo lokalnim rejcem. Vzorec, ki ga vidimo pri hrvaških rejcih, se ponavlja tudi v Sloveniji: brez aktivne podpore in povezovanja domačih rejcev bo svobodna pridelava hrane vedno bolj ogrožena.