Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije 2023–2027 oblikuje prostor, v katerem delujejo evropske kmetije, pri čemer poudarja trajnost, varovanje okolja in pridelavo kakovostne hrane. Eden ključnih stebrov nove SKP je ekološko kmetijstvo, ki povezuje naravo, kmeta in potrošnika. Ta načela bomo predstavili skozi zgodbo ekološke zelenjadarske kmetije Nabernik, ki se nahaja pod Krvavcem in obsega približno tri hektarje njivskih in travniških površin ter dva hektarja gozda. Vida Urbanček Kešnar, ki nadaljuje tradicijo svojih staršev, je kmetijo leta 2015 nadgradila z uradnim ekološkim certifikatom. To je storila predvsem na pobudo zvestih kupcev, saj je bilo že prej jasno, da se na kmetiji delo izvaja po ekoloških smernicah.

Vida glede podpor Skupne kmetijske politike 2023–2027 pove, da so izjemno dobrodošle, a v njenem primeru nizke: »Male, delovno intenzivne kmetije pri tem nismo najbolj vključene. Smo, ampak premalo. Podpora v mojem primeru namreč služi predvsem za pokritje birokratskih stroškov.«

S sredstvi iz ukrepa IRP19 Ekološko kmetijstvo pokrije izgubo pridelka, časa in stroškov za dokumentacijo. Vida poudarja, da bi morale biti podpore največje prav na kmetijah, kjer je delo najbolj intenzivno: »Strinjam se, da so danes podpore ekološkim kmetom večje kot ob mojem začetku in prav je tako, čeprav sočasno povečanje stroškov in sredstev iz naslova ukrepov SKP pogosto pomeni le pokritje osnovnih izpadov.«

OD SAMOOSKRBE DO PRODAJE

Vida je kmetijo prevzela leta 2011 in jo postopoma iz samooskrbne preusmerila v prodajno zelenjadarsko kmetijo. Leta 2015 pa se je vključila v uradno ekološko kontrolo. »Če te kupec ne pozna, ne verjame, da res delaš po ekoloških smernicah. Konvencionalno pri nas tako ali tako nikoli nismo kmetovali, zato je bil praktični prehod v ekološko lažji,« pojasni Vida, ki pravi, da je ekološko kmetovanje tek na maratonske proge.

Posebno skrb na kmetiji ji predstavlja osveščanje kupcev. »Premalo ljudi razume, kaj pomeni svež pridelek. Določene kulture žanjem ali pobiram enkrat na leto, pa še vedno dobivam večkrat na leto vprašanje, ali je sveže. Seveda, sveže je od takrat, ko je bilo požeto ali pospravljeno. Najraje pa imam vprašanje aprila, če že imamo mladi krompir. Ne, v Sloveniji ga takrat še ni, pojasnjujem.« Kljub temu opaža, da se trendi počasi spreminjajo in da so kupci vse bolje ozaveščeni ter iščejo ekološko hrano. Največji premik vidi v javnih zavodih. »S kranjskimi vrtci imam odlično izkušnjo. Ko sporočim, katero zelenjavo imam na voljo in kdaj, se prilagodijo, da jim zelenjavo čim prej dobavim. Podoben primer je šola Toneta Čufarja na Jesenicah. Če so organizatorji prehrane naklonjeni kakovostni in domači hrani, veliko naročijo. Vse se da, če je volja.« Vida pa je kritična predvsem do podeželskih šol, ki bi lahko veliko bolje izkoristile lokalne ponudnike. »Razočarana sem, da nas še ne prepoznajo, vsaj moja izkušnja je taka.«

Skupna kmetijska politika 2023–2027z ukrepom IRP19 Ekološko kmetijstvo kmetom pomaga pri pokrivanju stroškov in vzdrževanju ekološke pridelave. Vida opaža, da so podpore dobrodošle, a delo ostaja zahtevno. »Najslabše je nenehno spreminjanje ukrepov na nacionalni ravni. Nekaj, kar si delal lani, letos ne smeš. To ni dobro za naravo in tudi za pridelovalca ne,« iskreno pove.

RAZNOVRSTNOST, TRUD IN INOVATIVNOST

»Kot otrok sem bila ves čas s konjem,« se spominja Vida. S konjem je na njivi delala vse do leta 2022, kar je bila tudi posebnost kmetije, a ga je po infarktu žal prodala. Pomembno je bilo njeno lastno zdravje, zato si je morala delo čim bolj olajšati.

Za varstvo in dognojevanje rastlin uporablja lastne zeliščne pripravke, pri setvi in spravilu pridelkov pa se ravna po biodinamičnem koledarju. Skupaj obdeluje dobre tri hektarje zemljišč, in sicer hektar travnikov in nekaj več kot dva hektarja njiv. Zaradi nujnega in širokega kolobarja poleg zelenjave prideluje tudi žita, na posameznih njivah pa hkrati raste tudi do dvanajst različnih kultur. Delo je izjemno zahtevno in intenzivno. »Plevel dohajam do sredine junija, potem pa ponori,« opisuje večno bitko s temi nezaželenimi rastlinami. Poleg te nadloge pa ima težave tudi z divjadjo. Zato ima zadnji dve sezoni okoli njiv solarne pastirje, ki divjad učinkovito odganjajo. Večino sadik vzgoji sama, kar pomeni, da prideluje lastna semena, s kmetijo pa se vključuje tudi v promocijo ekološkega kmetovanja.

SKP 2023–2027 v okviru ukrepa IRP04 podpira ekološke kmetije pri izboljšanju konkurenčnosti in tržne usmerjenosti. Omogoča naložbe v opremo, predelavo, embalažo in promocijo, s čimer kmetje lažje prodajo svoje proizvode širše in ustvarijo dodano vrednost. Na ta način se spodbuja rast in boljši stik s kupci.

OBVLADOVANJE LOGISTIKE IN KAKOVOSTI

Prodaja na kmetiji temelji na neposrednem stiku s kupci, osebnih poznanstvih in zaupanju. Zelenjavo ponuja sproti, svežo, glede na letni čas in možnosti naravnega skladiščenja. Listno zelenjavo in plodovke nabira sproti, med sezono pa jih minimalno skladišči. Vida je povsem samozadostna. Vse, kar potrebuje, pridela sama, hrane v trgovini ne kupuje. »Do sebe moram biti zahtevna. In tisto, kar jem sama, dobijo tudi moji kupci,« poudarja. Za dostavo poskrbi sama, prilagaja jo individualnim naročilom. »Z veliko garanja se da preživeti,« pravi. Več kot sto različnih ekoloških pridelkov za prodajo zahteva natančno in učinkovito logistiko, ki ji je blizu in jo odlično obvladuje. Pri tem ji nedvomno pomaga poglobljeno znanje logistike ter pridobljena diploma s tega področja.

Delo na njivah zahteva vzdržljivost in veliko energije. »V sezoni se dela po 12 ur in še več na dan. Doživljam napore vrhunskega športnika,« pravi iskreno, a z nasmehom. Svoje znanje širi z izkušnjami in hkrati išče načine, kako čim več dela avtomatizirati in olajšati. Na kmetiji redi nekaj krav, teličkov, prašičev in kuncev ter z njimi zagotavlja lasten krogotok hranil. Poleg tega pa odpadke zelenjave uporablja kot krmo, tako da na kmetiji nič ne gre stran.

Ekološka kmetija Nabernik, ki jo vodi Vida Urbanček Kešnar, prideluje zelenjavo ter druge ekološke proizvode. S pomočjo ukrepa IRP19 Ekološko kmetovanje se pokrije del stroškov in morebitni izpad dohodka, povezan z izvajanjem ekoloških praks.

MANJ JE VEČ

Vida vidi prihodnost ekološkega kmetijstva realno. »Res je, da so stroški višji, dela je več, a obstajajo tudi vrednote, ki jih ni mogoče meriti v številkah. Manjše ekološke kmetije vsekakor imajo prihodnost, posebej če se povežejo z lokalnim trgom in kupci. »Ni vse v pridelanih tonah na hektar. Gre za kakovost, spoštovanje narave in pristnost. Manj je več,« pravi.

Njena pozitivna energijo, smisel za humor, praktičnost in neposrednost ustvarjajo edinstven značaj kmetije. Vida vsak dan posluša naravo, sledi potrebam svojih kupcev, uporablja svoje bogate izkušnje in inovativne pristope ter ohranja pristnost, ki je temelj njene kmetije.

»Glede na razdrobljenost kmetijskih površin in lego naše države je razvoj ekološkega kmetijstva več kot smiseln, zlasti na manjših kmetijah in obdelovalnih površinah. Če je tak način dela izvedljiv pri meni, je v družinah z več člani lahko še lažji. Ne prinaša bogastva, zagotavlja pa delovno mesto in dostojno preživetje. Zamisli za dopolnilne dejavnosti, ki jih trenutno razvijam predvsem zase, je praktično neomejeno. Dobre volje ne manjka in ni vselej le vprašanje, ali se nekaj finančno splača. Tudi na sprehod se ne gre zato, ker bi se splačalo. Naj bo ekološko kmetijstvo izziv – ni lahko, je pa zanimivo in iz tega pogosto nastanejo lepe zgodbe.«