Mleka v Sloveniji danes ne primanjkuje. Priredimo ga celo približno 30 odstotkov več, kot ga potrebujemo za domače potrebe. Prireja raste in letos dosega rekordne količine: junija so mlekarne zbrale več kot šest odstotkov več mleka kot leto prej. Mleka je torej dovolj, kmetij, ki ga prirejajo, pa je vse manj. Leta 2025 jih je bilo 4.068, danes pa jih je po grobi oceni le še približno 3.700. Ob vse manjšem številu kmetij zato postaja vse pomembnejše vprašanje, ali je sedanja prireja za rejce sploh še ekonomsko vzdržna.

Odkupna cena vse pogosteje ne pokrije vseh stroškov. Po izrazitem padcu se sicer počasi zvišuje, vendar še zdaleč ni jasno, ali bo ponovno dosegla 50 centov za liter. Slovenski rejec za liter prejme približno 38 centov, italijanski okoli 45. Ker Slovenija del mleka prodaja v Italijo, je razlika za naše rejce pomembna. Ob višjih stroških prireje namreč ni nepomembno, kakšno ceno za svoje mleko dosegajo v primerjavi z rejci na bližnjih trgih.

Junija je bila naša odkupna cena mleka približno 22 odstotkov nižja kot leto prej, stroški prireje pa so ostali visoki. Gorivo, gnojila in energija so dragi, letošnja suša pa je zmanjšala pridelek krme, zato jo rejci že dokupujejo. Država je za blažitev višjih cen energentov in gnojil namenila 8,1 milijona evrov, hkrati pa poteka ocenjevanje škode zaradi suše.

Dež je marsikje že izboljšal razmere, vendar izgubljenega pridelka ne more nadomestiti. Pri oceni škode bo zato treba upoštevati tudi posledice, ki se bodo pokazale v prihodnjih mesecih. Če bi se podobne razmere ponovile tudi prihodnje leto, bi bil pritisk na rejce še večji.

Na njih ne vplivajo le domače razmere. Slovenija je vpeta v evropski in svetovni trg, zato so za rejce pomembne tudi cene energije, gnojil in krme ter razmere v prometu. Vojne, konflikti in nizki vodostaji rek lahko otežijo ali podražijo dobavo. Današnji presežek mleka zato še ni zagotovilo za prihodnost.

Če bo prireja zaradi visokih stroškov in slabših razmer upadla, se lahko cene zvišajo. Če bo mleka preveč in bo povpraševanje šibko, lahko padejo. V obeh primerih posledice najprej občuti rejec, saj se njegovi stroški spreminjajo hitreje kot odkupna cena.

Na povezavo med cenami energije in cenami hrane opozarjajo tudi evropski kmetje, med njimi nemški kmet Anthony Lee.

Njegovo opozorilo je preprosto: če podražimo energijo, gorivo, gnojila, stroje in delo, podražimo tudi pridelavo hrane. O dostopni hrani zato ni mogoče govoriti, če hkrati dopuščamo, da stroški njene pridelave nenehno rastejo.

To je za Slovenijo še posebej pomembno. Domače prireje ne moremo preprosto nadomestiti z nekaj velikimi kmetijami. Zaradi razgibane krajine in razdrobljene kmetijske strukture imajo tudi manjše kmetije pomembno vlogo pri ohranjanju živinoreje in življenja na podeželju. Pomoč kmetom je zato nujna, vendar sama po sebi ne bo dovolj.

Potrebni so hitra ocena škode zaradi suše, pomoč pri krmi in stroških, cenejši kmetijski dizel, manj birokracije ter hitrejše in pravočasno izplačevanje podpor. Ob pritisku na odkupne cene pa je treba urediti tudi razmere v celotni verigi. Od tega ni odvisen le dohodek rejca, ampak tudi prihodnost domače prireje.

Če bo domača prireja zaradi visokih stroškov in prenizkih odkupnih cen še naprej slabela, bomo vse bolj odvisni od tujine: ne le od njenih cen, ampak tudi od dobavnih poti in razmer, na katere nimamo vpliva

Dokler trgi delujejo normalno, se to morda ne zdi pomembno, v krizi ali ob motnjah v dobavi pa se hitro pokaže, kako ranljivi smo. Takrat ni več pomembno le, koliko bo hrana stala, ampak ali jo bomo sploh lahko dobili in si jo privoščili.

Bistvo zato ni več le, kako danes pomagati rejcu preživeti, ampak kam vodijo odločitve, zaradi katerih prireja mleka postaja vse dražja in manj vzdržna. Kmetije ne izginjajo čez noč, njihov upad traja že desetletja, v tem času pa so se zvrstile različne vlade, ki tega trenda niso uspele ustaviti. Ko kmetija enkrat zapre vrata, je ni mogoče preprosto nadomestiti, ko jo bomo potrebovali. Prav zato bi morali odločevalci gledati dlje od današnjih težav in se vprašati, kaj bi izguba domače prireje pomenila za Slovenijo čez nekaj let.