Sodobni hlevi kravam molznicam zagotavljajo udobno okolje za življenje, saj so učinkovitejši in bolj trajnostni s tehnologijo, ki izboljšuje prezračevanje, osvetlitev in uravnavanjem temperature. Zasnova sodobnih hlevov za molznice je odvisna od lokacije in podnebja, pri gradnji pa se rejci osredotočajo na naravno vedenje krav, zmanjšanje izpustov, ponovno uporabo gnoja ter seveda ekonomsko učinkovitost.

Zgoraj navedeni dejavniki so medsebojno odvisni, zato jih je priporočljivo uravnotežiti. Rejci pri gradnji hlevov stremijo predvsem k izboljšanju počutja krav živali, saj jim ponujajo veliko prostora, se osredotočajo na nižje izpuste amonijaka in povečujejo življenjsko dobo krav. Logično je, da večina kmetov stremi k večji prireji, kar pa ne pomeni, da ob tem ne skrbijo za okolje. Vzajemno namreč sprejemajo živalim in okolju prijazne sisteme uhlevitve, da bi dosegli večjo prirejo mleka in dobiček ter prejeli razpoložljiva neposredna plačila.

Evropska unija že od leta 2019 velik poudarek namenja krožnemu gospodarstvu v kmetijstvu, pri čemer se osredotoča na ponovno uporabo gnojevke. Nekateri rejci ležalne bokse napolnijo z nastiljem, pridobljenim s sistemom “green bedding”, ki je produkt separacije in reciklaže gnojevke. Takšna ležišča predstavljajo za živali zelo udobno, za okolje pa dovršeno trajnostno rešitev. EU se osredotoča še na proizvodnjo energije, zmanjšanje toplogrednih plinov in izboljšanje kakovosti tal v povezavi s pridelavo poljščin, biotsko raznovrstnostjo in zemljišči. Veliko pozornosti rejci posvečajo tudi preprečevanju toplotnega stresa pri molznicah, ki postaja izrazitejši predvsem zaradi vremenskih sprememb. Glede počutja živali v hlevu pa dajejo poudarek naravnemu vedenju krav z dostopom na prosto ali pašo in bivalnim razmeram telet.

Sodobni sistemi uhlevitve krav molznic vplivajo na izboljšano učinkovitost prireje in bolj zdrave krave, kar ima za posledico več mleka po kravi, z manjšim ogljičnim odtisom, torej z manj izpusti. Rejci preizkušajo nove in inovativne vrste pohodnih in ležalnih površin ter različne načine skladiščenja trdnih snovi gnoja (blata) in tekočin (urin)a, kot so tla za takojšnje ločevanje blata in urina ali tla s steljo v sistemih, ki delujejo kot biofilter. Več površine na žival pa omogoča vsem kategorijam dovolj prostora in udobje, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo svoje potrebe.

Izziv pri prihodnjih sistemih reje so predvsem več prostora na kravo. Več prostora sicer ponuja možnost bolj naravnega vedenja, vendar ima po mnenju znanstvenikov običajno za pomanjkljivost več izpustov amonijaka, zaradi večje oddajne površine po kravi, poleg tega pa več prostora neposredno vpliva na velikost hleva. V tem kontekstu rejci skupaj s projektanti iščejo vzajemne rešitve, zlasti glede stroškov, svetlobe, prezračevanja, počutja živali in krajine, v katero je hlev umeščen.

Sodobni hlevi zagotavljajo dovolj prostora za živali ter mehanizacijo, visoko stopnjo avtomatiziranosti procesov in učinkovito prezračevanje ter svetlobo.