Konzervirajoča obdelava tal – rešitev za zdrava tla

Ohranjanje zdravih in rodovitnih tal ena izmed največjih prioritet. Konzervirajoča ali drugače minimalna obdelava tal je metoda, ki zmanjšuje intenzivno in globoko oranje. Cilj je ohraniti naravno strukturo tal, povečati vsebnost organske snovi in zmanjšati tveganje erozije. Tak način obdelave koristi okolju in kmetom prinaša številne praktične koristi.
Skupna kmetijska politika (SKP) si prizadeva spodbujati trajnostne prakse, ki skrbijo za zdravje tal, varovanje okolja in blažijo podnebne spremembe, hkrati pa zagotavljajo dolgoročno rodovitnost kmetijskih površin. Med njimi je tudi konzervirajoča obdelava tal, v sklopu intervencije INP08.07.
Zakaj izbrati konzervirajočo obdelavo tal?
Manj posegov v tla pomeni boljšo zračnost tal, večjo sposobnost zadrževanja vode in boljši razvoj korenin. To je še posebej pomembno v sušnih obdobjih, ko tla zadržijo več vlage in omogočajo rastlinam, da lažje prestanejo stres. Prav tako se s to metodo ohranja aktivnost koristnih mikroorganizmov, ki pomagajo pri prehranjevanju rastlin in izboljšujejo njihovo zdravje.
Manj intenzivna obdelava tal pomeni tudi manj prevozov s kmetijsko mehanizacijo, kar prinaša nižje stroške goriva in manj obrabe opreme. Poleg tega se zmanjša izpiranje hranil in erozija tal, kar prispeva k trajnostnemu kmetovanju.

Kaj je pokazala praksa?
Kmetje uporabljajo površinsko rahljanje tal ali direktno setev brez predhodnega globokega oranja. Obdelavo izvajajo z manj prehodi traktorjev, kar zmanjša porabo goriva in čas dela. Uporaba herbicidov je omejena na enkrat letno, kar pripomore k varovanju okolja in zmanjšanju kemičnih obremenitev.
Prinaša številne koristi, pomaga ohranjati in celo izboljševati rodovitnost tal. Tla bolje zadržujejo vodo, kar zmanjšuje negativne učinke suše in omogoča rastlinam bolj stabilne pogoje za rast. Rastline so zaradi izboljšanih talnih razmer bolj odporne na vremenske skrajnosti, kot so suša ali močne padavine. Hkrati se z zmanjšanjem erozije zmanjšuje tudi izguba dragocenih hranil iz tal. Vse to skupaj pomeni pomemben prispevek k trajnostnemu in okolju prijaznemu kmetovanju, ki varuje naravo in zagotavlja pridelavo tudi za prihodnje generacije.

Prednosti minimalne obdelave tal
Na območju z rahlo erozijo je kmetovalec uvedel konzervirajočo obdelavo tal z uporabo površinskega rahljanja in direktne setve. Tla so bolje zadržala vlago, kar je omogočilo rastlinam boljše pogoje za razvoj, predvsem v sušnih obdobjih. Zaradi boljših talnih razmer so bili pridelki nekoliko večji in manj občutljivi na vremenske spremembe. Manjši je bil tudi strošek pridelave, saj je bilo potrebno manj prehodov s stroji, kar je zmanjšalo porabo goriva in obrabo opreme. Poleg tega je ohranjena naravna struktura tal omogočila boljšo zračnost in aktivnost koristnih mikroorganizmov, s čimer je tla postala bolj živa in plodna. Erozija se je znatno zmanjšala, s čimer se je zmanjšala tudi izguba hranil, kar ima dolgoročne pozitivne učinke za rodovitnost in varovanje okolja.
Podpora in razpis
Konzervirajoča obdelava tal je del sheme za podnebje in okolje (SOPO) v okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027. Kmetovalci lahko za to intervencijo prejmejo finančno podporo v višini 18,24 EUR na hektar letno. Razpis za prijavo je odprt od 1. januarja 2025. Več informacij in podrobnosti o prijavi najdete na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).
