Včasih preveč govorimo o težavah slovenskega kmetijstva, premalo pa o ljudeh, ki kljub številnim oviram verjamejo v njegovo prihodnost in so jo pripravljeni graditi tudi z velikimi osebnimi tveganji.

Med njimi je mladi prevzemnik Matej Erjavec iz Višnje Gore, ki gradi nov hlev za krave molznice, vreden več kot dva milijona evrov. Njegova zgodba me je iskreno nagovorila: ne le zaradi obsega naložbe, temveč predvsem zaradi predanosti kmetiji, ljubezni do živali in pripravljenosti, da kljub negotovim razmeram pogumno stopa naprej.

Toda za to odločnostjo in veseljem do dela se skriva tudi velika odgovornost. Stroški gradnje so visoki, odkupna cena mleka nizka, posojila pa bo treba odplačevati še dolgo po tem, ko bo hlev dokončan.

»Rekli smo: gremo v gradnjo, kar bo, pa bo,« pravi Matej. Za odločitvijo za gradnjo ni stala zgolj želja po razvoju, temveč predvsem nuja. Razmere na kmetiji so postale nevzdržne, zato je Matej stal pred težko izbiro: zgraditi nov hlev ali kmetijo zapreti. Odločil se je za gradnjo, čeprav uspeh ni bil zagotovljen. Njegove besede pa nam razkrivajo veliko več kot zgolj odločnost. Izražajo pogum, da sprejme veliko tveganje, saj druge možnosti za ohranitev kmetije ni več videl.

Matej je zato že pred leti načrtoval hlev z betonskimi rešetkastimi tlemi in jamo za gnojevko pod njimi. Prav ta tehnološka zasnova pa ga je v programskem obdobju SKP 2023–2027 stala evropskih nepovratnih sredstev. Za mlado družino to pomeni dodatno finančno breme pri naložbi, ki že sama po sebi zahteva veliko zadolževanje. Gradnja se nadaljuje, stroški rastejo, posojila pa bo treba odplačevati še dolgo, ne glede na prihodnjo ceno mleka. Matej je v gradnjo vložil preveč, da bi zdaj odnehal. Tveganje je veliko, a brez te odločitve kmetija ne bi mogla obstati in se razvijati naprej.

Ob tem se zastavlja vprašanje: ali je prav, da kmet, ki želi razvijati svojo kmetijo in je za to pripravljen tvegati tako veliko, zaradi enega razpisnega pogoja ostane brez vsakršne finančne podpore?

Razpisni pogoji morajo biti jasni, predvidljivi in prilagojeni različnim tehnološkim rešitvam. Pri naložbi, ki bo kmetu služila desetletja, je ključno, da že ob načrtovanju pozna pogoje za pridobitev podpore in lahko realno oceni finančne posledice svoje odločitve. Navsezadnje ne gre le za prihodnost kmetije, temveč celotne družine.

Matej in njegova žena Nuša imata tri majhne otroke, četrtega pa sta ob pisanju teh vrstic najverjetneje že stisnila v naročje. Pri delu jima pomagajo tudi starši in domači, saj je takšen projekt težko izpeljati brez podpore najbližjih. Vsi vlagajo svoj čas, delo in energijo ter živijo z odločitvijo, ki bo vplivala na prihodnost celotne družine.

Ob pogledu na odprto gradbišče sem ga vprašala, kaj bi svetoval drugim kmetom, ki razmišljajo o podobni naložbi. Njegov odgovor je bil iskren: »Ne vem, kaj bi svetoval drugim. Bom videl potem, ko bomo zvozili do konca.« Matej se zaveda, da bo odgovor poznal šele, ko bo najtežje za njim. Zdaj je njegova glavna skrb dokončati hlev in vanj preseliti čredo. Krave ima iskreno rad, vsako dobro pozna in ve, kaj potrebuje. Želi si, da bi se v novih prostorih dobro počutile, saj mu skrb zanje pomeni veliko več kot le vsakodnevno delo.

Ker kmetijski minister rad obiskuje kmete na terenu, bi si želela, da obišče tudi kmetijo Erjavec, dokler je hlev še v gradnji. Tako bi lahko od blizu spoznal to naložbo in prisluhnil mlademu kmetu, ki mora njeno financiranje zagotoviti predvsem z lastnimi sredstvi in posojili. Obisk bi bil priložnost, da se z razmerami na terenu seznani tudi skozi izkušnjo mladega kmeta, ki želi ohraniti in razvijati svojo kmetijo, a se pri tem sooča z omejitvami razpisnih pogojev, finančnimi tveganji, naraščajočimi stroški naložbe in negotovostjo glede prihodnjih odkupnih cen mleka.

Ko sem Mateja vprašala, ali zaradi vseh skrbi ponoči lahko spi, je odgovoril: »Ja, ponoči dobro spim, ker sem tako zelo utrujen.« Njegov odgovor veliko pove o ceni, ki jo zahteva takšen vsakdan.

Njegova zgodba pa odpira tudi širše vprašanje: kakšne možnosti za razvoj imajo kmetje v praksi in zakaj mora tisti, ki želi svojo kmetijo ohraniti in razvijati, ob tako veliki naložbi prevzeti tolikšen del finančnega tveganja sam?

Celotna zgodba s kmetije Erjavec pa bo objavljena v prihodnji številki KG.