S 5. januarjem se je v Sloveniji začelo obvezno cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV). Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je rejce obvestila, da morajo živali cepiti najpozneje do 24. aprila 2026, cepljenje pa se izvaja proti serotipom BTV 3, 4 in 8.

Država poudarja, da gre za nujen in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja bolezni, a med kmeti je čutiti precej več negotovosti kot zaupanja. Cepljenje je ponovno obvezno in cepivo brezplačno, sama izvedba pa v celoti finančno bremeni rejce. Po navedbah nekaterih kmetov in glede na veterinarske cenike, s katerimi razpolagajo, naj bi prihod veterinarja na gospodarstvo stal okoli 25 evrov z DDV. Cena cepljenja ene živali pa se giblje okoli 6 evrov z DDV, če gre za manjše reje z do desetimi živalmi. Pri čredah od 11 do 50 živali naj bi bila cena približno 5,5 evra na žival, pri večjih rejah nad 50 živali pa okoli 5 evrov z DDV na žival. Končni strošek se tako hitro poveča, zlasti pri govedu in kozah, ki jih je treba cepiti dvakrat v razmaku treh tednov.

Na UVHVVR pravijo: »Za cepljenje proti bolezni modrikastega jezika (BTV) v Sloveniji so bila izbrana različna cepiva glede na serotip virusa. Za BTV serotip 3 je cepivo Biobos, ki ga dobavlja podjetje Salus, družba za promet s farmacevtskimi sredstvi, medicinskimi in drugimi proizvodi. Za serotipe BTV 4 in 8 pa je cepivo Syvazul, dobavljeno s strani podjetja Animalis, prehrana in zdravje živali. Podatka o strošku posamezne doze cepiva, ki bi ga nosila država, v javno dostopnih virih ni mogoče zaslediti. Skupno je bilo nabavljenih 1.024.000 odmerkov za BTV 3 in 1.048.000 odmerkov za BTV 4 in 8, pri čemer je strošek nabave znašal 686.899,20 EUR + DDV za BTV 3 ter 1.508.149,50 EUR + DDV za BTV 4 in 8.

KRITIKA REJCEV NA OBVEZNO CEPLJENJE

Rejci opozarjajo, da gre pri obveznem cepljenju za ukrep, ki se ga ne da zavrniti. Na UVHVVR pa pravijo, da necepljene živali predstavljajo tveganje za širjenje bolezni. Neizvajanje obveznega cepljenja se kaznuje po veterinarski zakonodaji, pri čemer se fizična oseba kaznuje z globo od 125,18 do 417,29 evra za vsako necepljeno žival.

Prav to pri številnih rejcih povzroča dodatno nezadovoljstvo, saj imajo občutek, da se vse breme tveganj in stroškov prelaga nanje. Pa še to: Slovenija je v letu 2026 uvedla obvezno cepljenje goveda in drobnice proti modrikastemu jeziku (BTV), ki je pravno določeno in zavezujoče za vse rejce. Podoben ukrep je za leto 2025 sprejela tudi Belgija, kjer je cepljenje proti določenim serotipom BTV obvezno in nadzorovano s strani pristojnih. V drugih državah EU, kot so Francija, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in druge, pa cepljenje proti modrikastemu jeziku poteka ali se dovoljuje, vendar ni formalno obvezno kot zakonodajni ukrep, pač pa je le priporočeno ali vključeno v nacionalne programe, prilagojene epidemiološki situaciji.

Poročila o domnevnih stranskih učinkihcepiv ne razkrijejo veliko, le da sta izbrani cepivi varni, registrirani pri Evropski agenciji za zdravila in primerni tudi za breje živali ter živali v laktaciji. Kljub temu med rejci ostaja precej dvomov zaradi preteklih negativnih izkušenj (abortusi, pogini …), ki so jih rejci povezali s cepljenjem v prejšnjem obdobju obveznega cepljenja, sicer z drugim izbranim cepivom.

STROŠKI IN POMISLEKI

Javne in preverljive izkušnje rejcev ter povratne informacije iz prakse glede cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV) niso centralno zbrane v uradnih veterinarskih ali regulatornih podatkovnih bazah, a obstajajo nekatere opažene reakcije in pomisleki. V anketi med rejci v Veliki Britaniji je 58 % vprašanih navedlo, da svojih živali še niso cepili, ker menijo, da je cepljenje predrago ali ne nujno, kar kaže na pomisleke glede koristi in stroškov v praksi. Več kot 20 % pa jih je izrecno izpostavilo stroške kot glavni razlog za necepljenje.

Rejci niso proti cepljenju, a nasprotujejo obveznemu cepljenju, kjer so cene storitev prepuščene veterinarjem, kar jih postavlja v finančno težaven položaj. Zahtevajo regulacijo cen in so pripravljeni na miren dialog, hkrati pa izražajo pomisleke glede zaupanja v meso živali, cepljene tik pred zakolom.

Drugi komentarji iz anket in člankov iz tujine izpostavljajo finančne in čustvene posledice bolezni BTV‑3, kot so težave s prodajo živine in gospodarske izgube zaradi omejitev gibanja. Uradna poročila navajajo, da so neželeni učinki cepljenja prehodni in običajno blagi ter da koristi cepiva za zaščito pred boleznijo pretehtajo tveganje za stranske učinke.

SPREMLJANJE PO CEPLJENJU NI ODVEČ

Torej uradni podatki, ki jih navajajo Evropska agencija za zdravila (EMA) in proizvajalci cepiv, kažejo, da so neželeni učinki cepljenja proti BTV pri ovcah in govedu, kot so lokalna reakcija na mestu injiciranja (rdečina, oteklina ali vozlički) ter začasno zvišanje telesne temperature za 2 do 3 °C, prehodni. Redki zapleti vključujejo absces na mestu injiciranja, sporadične abortuse, zmanjšano mlečnost, perinatalno smrtnost, nevrološke simptome (ataksija, paraliza) in zelo redko smrt. Frekvenca teh zapletov temelji na uradnih prijavah veterinarjev ter je ocenjena kot redka ali zelo redka.

Kot že omenjeno, pa izkušnje in opažanja rejcev iz tujine kažejo nekoliko drugačno sliko. Nekateri rejci poročajo o začasnem slabšem počutju živali, zmanjšani aktivnosti ali mlečnosti, predvsem v prvih dneh po cepljenju. V nekaterih primerih tudi o spremembah vedenja ali zaznani zmanjšani produktivnosti. Takšni primeri pa žal niso sistematično dokumentirani. Številčni podatki niso zbrani ali statistično potrjeni, zato služijo bolj kot ilustracija pomislekov rejcev glede cepljenja v realnih pogojih na kmetijah, ne pa kot klinično potrjeni stranski učinki. Povratne informacije rejcev kažejo, da je treba spremljati odzive živali in upoštevati praktične izkušnje rejcev, ne pa jim vedno postavljati le pogojev in jih obravnavati kot pasivne izvajalce ukrepov.

Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Veterinarsko zbornico Slovenije ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) smo naslovili uradne poizvedbe z natančno opredeljenimi vprašanji glede cen veterinarskih storitev, morebitne regulacije, odgovornosti ter možnih rešitev nastale situacije. Pričakujemo vsebinske in konkretne odgovore.