Obstaja ogromno dokazov, ki kažejo, da ima prevelika gostota krav v hlevih z ležalnimi boksi negativne posledice za krave. Določene vidike dolgoročnih učinkov prenatrpanosti raziskovalci še vedno težko zanesljivo ocenjujejo. Kljub temu pa raziskave kažejo, da se negativni učinki prenatrpanosti praviloma ne pojavijo takoj, temveč se razvijajo postopoma in postanejo izrazitejši šele po več mesecih ali letih

Prav zato je včasih težko povezati vzrok s posledico. To je tudi razlog, zakaj je tako malo kvantitativnih raziskav o ekonomskih posledicah prevelike gostote naselitve.

Ko je skupina krav v hlevu z ležalnimi boksi preveč naseljena, zmanjšamo razpoložljivost ležalnih mest, krmnih mest in dostopa do vode. Hkrati zmanjšamo površino hlevskega prostora na kravo in prostornino zraka na kravo: vsi ti učinki pomembno negativno vplivajo na kravo.

Poglejmo, kaj se zgodi s kravami, ko povečamo gostoto naselitve znotraj pogosto opaženega razpona od 1 do 1,5 krave na ležalni boks.

15 % manj časa za počitek

V pregledu raziskav o času ležanja so Tucker in sod. (2021) ugotovili, da se čas ležanja krav zmanjša, ko je gostota naselitve previsoka. Pri 1,5 krave na ležalni boks krave izgubijo približno 15 % časa ležanja v primerjavi z eno kravo na boks.

To pomeni zmanjšanje povprečnega časa ležanja z optimalnih 12 ur na dan na 10,2 ure na dan. Kar je podobno učinku, ki ga opazimo, ko krave prestavimo z mehkega ležišča na trdo gumijasto podlogo. Ker je čas počitka za kravo zelo pomemben, je vsako namerno zmanjšanje njene možnosti za počitek pomembno.

Poleg tega dejstvo, da zagotovimo en boks na kravo, še ne pomeni, da se vsi boksi uporabljajo enako. Pri ozkih boksih, širokih približno 117 cm, je običajno, da se trup in noge črno-bele krave raztezajo v sosednje bokse, kar lahko zmanjša njihovo uporabo. Zato morajo biti boksi ustrezno dimenzionirani glede na velikost krav, ki jih uporabljajo.

Skrajšan čas ležanja je povezan s povečano pojavnostjo šepavosti. Proudfoot in sod. (2010), Sepulveda-Varas in sod. (2018) ter Omentese in sod. (2020) so pokazali, da je bilo zmanjšanje časa ležanja za 0,5 do 2 uri na dan v zgodnji laktaciji povezano s povečanim tveganjem za poškodbe parkljev in šepavost 3 do 4 mesece pozneje. Številne izkušnje s terena in raziskave kažejo, da se ob izboljšanju udobja krav čas ležanja poveča, šepavost pa se v obdobju mesecev do let zmanjša (Morabito in sod., 2017).

Manj prostora za krmo in več tekmovanja

Kadar je vsem kravam hkrati onemogočen dostop do krmilne mize, to negativno vpliva na vedenje pri krmljenju in rezultate v prireji mleka. Pri preveliki gostoti naselitve krave izbirajo oziroma prebirajo krmo (Leonardi in Armentano, 2003), zato prve krave, ki pridejo do krme, zaužijejo drugačen obrok kot krave, ki do krme dostopajo pozneje.

To lahko vpliva na količino prirejenega mleka in njegove sestavine. Za vsakih 10 % zmanjšanja deleža dolgih delcev krme v obroku se vsebnost mlečne maščobe zmanjša za 0,1 %, vsebnost mlečnih beljakovin pa za 0,04 odstotne točke (Miller-Cushon in DeVries, 2017).

Omejen dostop do krme povzroči prilagoditve v vedenju pri krmljenju: krave običajno skrajšajo čas hranjenja, povečajo hitrost zauživanja krme ter zaužijejo manjše število večjih obrokov z daljšim trajanjem, kar je povezano tudi z zmanjšano aktivnostjo prežvekovanja (DeVries, 2019).

V takšnih razmerah imajo podrejene krave spremenjeno vedenje pri krmljenju, saj se pozneje ne vrnejo h krmilni mizi, ko se gostota živali tam zmanjša. Pri njih so ugotovili tudi spremembe v presnovnih kazalnikih krvi, vključno z zvišanimi koncentracijami neesterificiranih maščobnih kislin (NEFA) in znaki inzulinske rezistence v obdobju presušitve (Huzzey in sod., 2012). To so dejavniki tveganja za zdravstvene težave krav po telitvi.

Ker razporeditev hleva različno vpliva na gostoto krav glede na ležalne bokse in na razpoložljiv prostor ob krmilni mizi, se negativni učinki začnejo pojavljati pri približno 61 do 76 cm krmilnega prostora na kravo, odvisno od velikosti in starosti krav. Na primer, povečanje števila krav z 200 na 300 v dvovrstnem hlevu z 200 ležalnimi boksi, postavljenimi nasproti drug drugemu, zmanjša krmilni prostor z 71 na 48 cm na kravo.

Preveč krav, manj brejosti

Prevelika gostota naselitve zmanjšuje reprodukcijsko uspešnost. Zmanjšanje razpoložljivega prostora ob krmilni mizi za krave v obdobju pripusta zmanjša verjetnost, da bodo breje do 150. dne laktacije, pri čemer je optimalna uspešnost dosežena pri približno 61 cm krmilnega prostora na kravo (Caraviello in sod., 2006).

Druga raziskava je pokazala, da povečanje števila krav na ležalni boks zmanjša stopnjo uspešne oploditve. Stopnja brejosti se je zmanjšala za 0,1 odstotne točke za vsak 1-odstotni porast prenatrpanosti (Schefers in sod., 2010). Zato bi povečanje z 1 na 1,5 krave na boks pomenilo 5 odstotnih točk nižjo stopnjo brejosti: na primer zmanjšanje s 40 % na 35 %.

Prevelika gostota naselitve zmanjšuje količino prirejenega mleka na kravo. V raziskavi 47 čred, ki so bile krmljene z enako popolno krmno mešanico (TMR), je povečanje gostote naselitve zmanjšalo prirejo mleka.

Primerjali so črede z gostoto od 0,6 do 2,0 krave na ležalni boks (Bach in sod., 2008). Ta raziskava in raziskava Fregonesija in sod. (2007) kažeta, da se za vsakih dodatnih 0,1 krave na boks dnevna prireja mleka zmanjša za 0,52 – 0,57 kg na kravo. Če se gostota poveča z 1 na 1,5 krave na boks, to pomeni zmanjšanje prireje za približno 2,6 – 2,9 kg mleka na kravo na dan.

Prevelika gostota naselitve je povezana s povišanim številom somatskih celic (SCC) (Krawczel in Grant, 2009), zaradi večje obremenitve nastilja z vlago, gnojem in bakterijami. Pri večjem številu krav se ležalne površine hitreje onesnažijo, kar poveča možnost, da pridejo seski v stik z bakterijami in s tem poveča tveganje za okužbe vimena.

Prevelika gostota naselitve je zato lahko povezana tudi z večjim tveganjem za pojav mastitisa, zlasti v poletnem obdobju, ko lahko toplotni stres dodatno poveča dovzetnost krav za zdravstvene težave.

Dodatne posledice povečanja števila krav v hlevu

Povečanje števila krav v skupini, kadar se struktura oziroma velikost hleva ne spremeni, ima še druge negativne posledice, ki so bile v strokovni literaturi manj podrobno raziskane. Kljub temu vplivajo tako na kravo kot na celoten sistem reje.

Med njimi so: zmanjšan dostop do vode, manjša površina hodnikov in večja količina gnoja. Več krav v skupini pomeni daljši čas molže v hlevih z običajnimi molzišči ter večje število prihodov oziroma usmerjanj krav do robotov za molžo. S tem se zmanjša čas, ki je na voljo za počitek in krmljenje, hkrati pa se poveča potreba po delu bodisi za hitrejše premikanje krav skozi molzišče bodisi za iskanje in privedbo krav do robota.

Povečanje števila krav v hlevu pomeni manjšo prostornino zraka na kravo, kar je dejavnik tveganja za pljučnice pozimi in toplotni stres poleti. Vsaka dodatna krava poveča količino toplote in vlage, ki se sproščata v prostoru. Prezračevalni sistemi so zasnovani tako, da zagotavljajo zadostno izmenjavo zraka glede na število krav. Naravno prezračevan hlev za 200 krav zagotavlja približno 71,5 m³ zraka na kravo, pri 300 kravah pa se v istem prostoru ta količina zmanjša na 46 m³ na kravo. Prezračevalni sistem začne odpovedovati, ko je izmenjava zraka nezadostna glede na število krav v hlevu.

Manj mleka, slabša plodnost in več izločanja

Tudi drugi objekti na kmetiji najverjetneje niso opremljeni za posledice povečanja števila krav molznic. Vsaka dodatna krava v molzni skupini mora imeti zagotovljeno mesto v objektu za obdobje pred in po telitvi. Prostor pa mora biti tudi za teleta. Objekti za vzrejo mlade živine se ob povečanju števila molznic običajno ne povečajo oziroma ne prilagodijo ustrezno večjemu številu živali.

Negativne posledice prevelike gostote naselitve se počasi razvijajo v obdobju mesecev do let. Stopnja šepavosti se poveča zaradi krajšega časa počitka, količina prirejenega mleka na kravo se zmanjša za približno 3 kg ali več na dan, zmanjša se vsebnost mlečne maščobe in beljakovin, poveča pa se število somatskih celic (SCC).

Slabša uspešnost krav v obdobju po telitvi se kaže v povečani stopnji izločanja in poginov ter v nižjih vrhovih mlečnosti. Izgube na področju plodnosti pa lahko povzročijo pomanjkanje plemenskih oziroma nadomestnih živali.

Fotografije: Shutterstock