Elena Lunder, pravna strokovnjakinja iz Društva za sonaraven razvoj – Focus, se ukvarja z vprašanji globalne pravičnosti, človekovih pravic in vplivov trgovinskih politik. V pogovoru za Kmečki glas je komentirala sporazum EU–Mercosur, pri čemer je opozorila, da Focus pri oceni sledi opozorilom kmetijskih organizacij. Copa-Cogeca in združenje La Via Campesina svarita, da bo sporazum povečal uvoz nekaterih proizvodov iz Mercosurja, ki bodo zaradi nižjih cen ogrozili slovenske kmete, pri čemer lahko kumulativni učinek več trgovinskih sporazumov ogrozi preživetje številnih kmetij.

Katere so po vaših ocenah glavne negativne posledice sporazuma Mercosur za slovensko kmetijstvo?

Mi predvsem upoštevamo ocene organizacij, ki predstavljajo kmete. Copa-Cogeca in združenje malih kmetov La Via Campesina že dolgo opozarjata, da bo sporazum povečal količino uvoza nekaterih kmetijskih izdelkov iz držav Mercosur, ki bodo z nižjo ceno s slovenskega trga izrinili slovenske kmete. Sicer bo na primer povečanje uvoza govedine v EU procentualno dokaj majhno, a predstavniki kmetov svarijo, da moramo na to gledati v kontekstu številnih drugih trgovinskih sporazumov. To pomeni, da je lahko kumulativen učinek tak, da marsikatera kmetija s ceno svoje proizvodnje ne bo več preživela.

Raziskave opozarjajo, da bi sporazum lahko oslabil evropsko in slovensko kmetijstvo. Ali lahko navedete konkretne študije, podatke ali številke, ki to podpirajo?

Ena takšna študija je sektorska analiza, ki jo je pripravil Center poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Rezultati kažejo, da bi različni scenariji izvajanja sporazuma imeli negativen učinek na kmetijski sektor. Copa Cogeca na primer tudi navaja, da je strošek prireje govejega mesa v državah Mercosur bistveno nižji, ocena je 2 do 3 evre na kilogram, v EU pa 4,5 do 6 evrov na kilogram.

Kako bo zaradi cenejšega uvoza iz držav Mercosur prizadeto preživetje malih in srednjih kmetij v Sloveniji?

Po ocenah združenja malih kmetov La Via Campesina bodo tudi na videz manjši učinki sporazuma z Mercosurjem nesorazmerno močno prizadeli manjše in srednje velike kmetije. Evropska komisija je predlagala varovalko, po kateri bi se v primeru, da cene sladkorja padejo za več kot 5 % ob hkratnem 5‑odstotnem povečanju uvoza, sprožil postopek, ki bi Komisiji omogočil začasno ponovno uvedbo carin na sladkor. Predstavniki kmetov pa opozarjajo, da bodo zlasti manjše kmetije prizadete že bistveno prej. Tudi ob zaznanem 5-odstotnem padcu cen namreč mine več mesecev, preden se zaščitni ukrepi dejansko uveljavijo – do takrat pa je lahko škoda za manjše akterje že nepopravljiva. In glede na to, da v Sloveniji že tako ali tako nismo dovolj samozadostni, še posebej pri pridelavi poljščin za hrano ljudi, je to precej zaskrbljujoče. Veliko se govori o podpornih ukrepih, vendar gre večinoma za napovedi in načrte za prihodnost. Menim, da je to vprašanje preveč pomembno, da bi ga puščali odprtega. Rešeno bi moralo biti še pred potrditvijo sporazuma.

ZARADI MERCOSURJA ŠE VEČJE IZSEKAVANJE PRAGOZDOV

V medijih ste omenili, da bo sporazum povzročil 25 % večjo deforestacijo v Braziliji in Argentini. Na katerih raziskavah ali podatkih temelji ta ocena?

Na to številko je opozoril francoski raziskovalni inštitut Veblen. Ta ocena temelji na predvidenem povečanju govedoreje, ki povzroča velik del deforestacije. Veblen opozarja, da je ocena Evropske komisije, po kateri naj bi se deforestacija povečala za 5 %, upoštevala le vpliv uvoza posameznega kosa mesa, ne pa celotne živali.

Kakšne bodo posledice povečane deforestacije za podnebne spremembe in lokalne ekosisteme?

Povečana deforestacija v amazonskem pragozdu ima hude posledice za podnebje, ekosisteme in ljudi. Sprošča velike količine ogljikovega dioksida, zmanjšuje sposobnost gozda kot ponora ogljika, moti padavinske vzorce, povečuje suše, temperaturne ekstreme, gozdne požare ter povzroča degradacijo tal in izgubo rodovitnosti. Lokalni ekosistemi izgubljajo biotsko raznovrstnost, porušijo se prehranske verige in ogrozijo ključne ekosistemske storitve. Staroselske in lokalne skupnosti so neposredno ogrožene – deforestacija vodi v razseljevanje, revščino, konflikte in nasilje. Po podatkih Global Witness je bilo leta 2023 v Braziliji ubitih 25 branilcev človekovih pravic in okolja. Dodatno se povečujejo kršitve pravic staroselskih ljudstev, s čimer se povečuje tudi tveganje prisilnega dela, zlasti v kmetijskem in mesnem sektorju, ob rasti izvoza govedine in krme v EU.

Sporazum vsebuje določbe za zaščito pred deforestacijo. Zakaj menite, da te varovalke v praksi niso dovolj učinkovite?

Sporazum vsebuje poglavje o trajnostnem razvoju, ki naj bi varovalo okolje in človekove pravice ter se sklicevalo na mednarodne standarde. V praksi gre za formalne določbe, ki ne zagotavljajo resnične zaščite. Dodan je tudi Pariški sporazum. Če država od njega odstopi, prenehajo veljati preferenčni pogoji, a če država ostane podpisnica, se kljub neskladni politiki v praksi nič ne zgodi. Zaveze o preprečevanju krčenja gozdov in stabilizaciji gozdnega pokrova do leta 2030 niso podprte s pravnimi mehanizmi, zato same po sebi običajno ne prinesejo rezultatov.

Kakšen mehanizem bi bil potreben, da bi zaščita okolja in človekovih pravic dejansko delovala?

Na primer trgovinski sporazum z Novo Zelandijo vključuje pravne mehanizme, ki se sprožijo v primeru kršitve človekovih pravic, ob neizvajanju Pariškega sporazuma. Kršitve lahko vodijo do suspenzije preferenčnih pogojev sporazuma. Pri Mercosurju ni tako, razen v zelo izjemnih primerih, ki pa v praksi niso realni.

Kako bo Mercosur vplival na spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah, zlasti glede dela in lokalnih skupnosti?

Krčenje gozdov v Braziliji hudo prizadene staroselske skupnosti v Amazoniji. Uničuje njihova zemljišča, ki so ključna za njihovo preživetje, ter povečuje izpostavljenost nasilju, nezakonitemu prisvajanju zemlje in onesnaženju virov vode. Posledice so posebej hude za otroke in starejše. Na koncu se okoljsko vprašanje prevesi v resno krizo človekovih pravic, čeprav so staroselci med najučinkovitejšimi varuhi tamkajšnjih gozdov.

Sporazum bo povečal tudi izvoz pesticidov iz EU v države Mercosur, med drugim takšnih, ki so v EU zaradi nevarnosti za zdravje ljudi in biodiverziteto prepovedani. V državah Mercosur povezujejo več sto smrti na leto zaradi uporabe teh pesticidov na poljih, kjer pridejo z njimi v stik delavci in delavke ter lokalna skupnost, ki živi v okolici.

Omenili ste, da so bile varovalke vključene v zadnjem trenutku in niso bile pripravljene demokratično, čeprav jih naša kmetijska ministrica zagovarja. Ali je bil po vašem mnenju proces sprejemanja sporazuma netransparenten?

Septembra 2023 je varuh človekovih pravic Komisijo pozval, naj razkrije »tajni« dodatni protokol Mercosurja v zvezi z obveznostmi glede krčenja gozdov. Opozarjal je tudi na nepreglednost pogajanj med EU in Mercosurjem ter na trditve EU, da izvaja »trgovinsko politiko, temelječo na vrednotah«. Tudi varovalke so bile razvite v zadnjem trenutku in netransparentno.

POMANJKLJIVOSTI PRI PRIPRAVI VAROVALK

Kako se bo v praksi izvajal mehanizem, da lahko v EU vstopijo le živila, ki so narejena pod istimi pogoji kot v EU?

Ta sporazum se je pripravljal več kot 25 let in je zelo zapleten. A v jeseni in zimi 2025 je bilo še ogromno nejasnosti, kaj se dogaja s sporazumom, kakšna bodo varovala, kdaj bo njihov predlog objavljen in kdaj bo glasovanje. Sigurno ni učinkovito v zadnjem trenutku dodajati varovalke, za katere se niti ne ve, kako bodo delovale. Nekateri pravni strokovnjaki svarijo, da te varovalke ne bodo v skladu z drugimi deli sporazuma.

Predstavnik Paragvaja je na primer že izjavil, da varovalke za kmetijstvo ne bodo veljale, ker niso del sporazuma, ki so ga sprejeli konec poletja.

Ali menite, da so bile države članice pod pritiskom, da sporazum hitro potrdijo?

Vse kaže, da je bil pritisk velik. Jeseni in pozimi se je postopalo zelo hitro, kar je zagotovo zmanjšalo transparentnost in vplivalo na kakovost varovalk.

Kaj bi morala storiti slovenska vlada in EU, da se učinkovito zaščiti kmete pred negativnimi učinki sporazuma?

Težko rečem, saj se mi zdi, da samo finančna podpora ni dovolj. Govorimo o dolgoročnih posledicah. Ključen je strateški premislek, kako v Sloveniji graditi močnejše in bolj trajnostne kmetijsko-prehranske sisteme ter šele nato aktivnosti na podlagi tega.

Kako lahko nevladne organizacije – tudi kmetijske – pripomorejo k bolj trajnostni in pošteni trgovinski politiki, čeprav je Mercosur že potrjen?

Mercosur je bil potrjen s strani držav članic EU. Da bo dokončno potrjen, pa ga morajopotrditi tudi poslanci v Evropskem parlamentu, ki bodo predvidoma glasovali enkrat v februarju ali marcu. Zato je treba pozvati naše evropske poslance, naj sporazuma ne podprejo. Če bo sporazum dokončno potrjen, bomo lahko spremljali njegove učinke. Mehanizem, ki naj bi ob 5-odstotnem padcu cen in 5-odstotnem povečanju uvoza začasno ustavil preferenčne pogoje, pa ni avtomatičen.

Kakšni so razlogi za sprejemanje trgovinskih politik, ki se izvajajo kljub nasprotovanju večine evropskih kmetov in njihovih organizacij?

Sporazum Mercosur bo koristen za evropsko avtomobilsko industrijo, za farmakološki sektor in za proizvajalce večjih naprav. Če gledamo samo finančno, naj bi bil koristen za EU in za Slovenijo. Ker kmetijstvo prispeva le majhen delež BDP Slovenije, se ga lažje zapostavi. Odločevalci pa pogosto nočejo upoštevati, da vplivi niso le finančni – dolgoročna prehranska varnost in varovanje okolja sta težko merljiva, a ključna. Tako prevladajo širši ekonomski interesi, ki pretehtajo tovrstna opozorila.