Skoraj 9 od 10 potrošnikov je odgovorilo, da podpirajo boljše zakone za zaščito rejnih živali. Menijo, da bi morala EU za njihovo boljšo zaščito posodobiti zakonodajo.

V novi raziskavi BEUC – Evropske potrošniške organizacije, so analizirali odnos potrošnikov do dobrega počutja živali. 6 od 10 potrošnikov meni, da zelo malo vedo o praksah dobrega počutja živali. 3/4 vprašanih si želi boljši sistem označevanja izdelkov živalskega izvora. Potrošniki so izrazili nizko zaupanje v trditve podjetij o dobrem počutju živali. 

7 od 10 vprašanih je izrazilo potrebo po pravični porazdelitvi stroškov za uvajanje praks, ki izboljšajo počutje živali v reji.

»Pravijo, da mora EU kmetom zagotoviti sredstva za izboljšanje počutja živali z izvajanjem višjih standardov reje.«

78 % vprašanih, se je strinjalo, da morajo za uvoz živalskih proizvodov iz tretjih držav veljati enaka pravila dobrega počutja kot za tiste iz EU.

To je podprlo tudi poročilo Univerze Vrije v Bruslju, ki navaja, da trgovinska politika EU ni dovolj skladna z zelenim dogovorom. Poleg tega so v njem zapisali, da je treba potrošnike obravnavati pravično z uvoznimi zahtevami in boljšim označevanjem To bi jim omogočilo bolj ozaveščeno izbiro.

Glede na to, da 9 od 10 potrošnikov podpira nove zakone za boljše počutje živali, raziskava potrjuje, da je ljudem pomemben način ravnanja z živalmi, ki jih redijo za hrano. Evropska komisija mora zato začeti intenzivneje izpolnjevati svoje obljube o reviziji zakonov EU o dobrem počutju domačih živali

Evropsko sodišče podpira prepoved zakola brez omamljanja

Korak v to smer je nova sodba s katero Evropsko sodišče za človekove pravice podpira prepoved zakola brez omamljanj. Sodba navaja, da je prepoved zakola brez omamljanja v dveh belgijskih regijah sorazmerna in sledi legitimnemu cilju. To je zagotavljanju dobrega počutja živali, v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije in belgijskega ustavnega sodišča.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je potrdilo valonsko in flamsko prepoved zakola brez omamljanja. Presodilo je, da ne predstavlja nelegitimne ovire za svobodo veroizpovedi ali kršitve prepovedi diskriminacije.

Zakol brez omamljanja izpostavi živali hudemu in dolgotrajnemu trpljenju, ki v nekaterih primerih traja tudi do 12 minut. Zakonodaja EU določa, da se živali lahko usmrtijo le po omamljanju, vendar določa odstopanja za obredni zakol.

Prepoved zakola brez omamljanja v Flandriji je začela veljati januarja 2019. Valonija pa ji je sledila kmalu zatem kot odgovor na leta aktivizma proti tej praksi. Samo v bruseljski regiji je še naprej dovoljen obredni zakol, pri čemer se vsak dan zavestno zakolje na stotine živali.

V državah članicah EU, kot so Švedska, Slovenija in Danska velja prepoved zakola brez omamljanja.