Ekološka prireja mleka je zelo pomemben steber trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva. Povezuje pridelavo kakovostne hrane, odgovorno ravnanje z naravnimi viri ter dolgoročno stabilnost kmetij. V okviru Skupne kmetijske politike 2023–2027 (SKP 2023–2027) ima ekološko kmetijstvo posebno vlogo, saj ga spodbuja več ukrepov, med njimi so ključni IRP19 Ekološko kmetijstvo, IRP28 Dobrobit živali ter IRP42 lokalne pasme in sorte.

V praksi ekološka prireja mleka pomeni, da kmetije delujejo z večjim poudarkom na naravnih procesih. Krma temelji predvsem na travinju, paši in doma pridelani krmi, pri čemer je cilj čim večja samopreskrba na kmetiji. Upravljanje zemljišč je odvisno od naravnega kroženja hranil in skrbnega načrtovanja paše, poseben poudarek je tudi na počutju živali.

To se odraža v več prostora, dostopu do paše ter prilagojenih rejskih praksah, ki upoštevajo naravne potrebe goveda. Živali so praviloma manj izpostavljene intenzivnim obremenitvam, kar prispeva k boljši odpornosti in zdravju črede. Preventiva ima pri tem večjo vlogo kot kurativa, kar pomeni, da se več pozornosti namenja prehrani, bivalnim razmeram in splošnemu počutju živali.

SKP 2023–2027 z ukrepi IRP19, IRP28 in IRP42 ustvarja možnost, v katerem lahko ekološka prireja mleka postane dostopnejša, stabilnejša in dolgoročno vzdržna priložnost za kmetije v Sloveniji.

Višja kakovost mleka in dodana vrednost v ekološki prireji

Takšna reja zahteva veliko znanja, načrtovanja in pogosto tudi več delovne sile. Hkrati je prireja nekoliko manj intenzivna, vendar se to običajno odraža v višji kakovosti mleka in večji dodani vrednosti izdelkov. Ekološka prireja mleka zato pogosto omogoča tudi boljše tržno vključevanje, saj potrošniki vse bolj cenijo sledljivost, naravne pristope in trajnostno prirejo in pridelavo.

Zaradi teh značilnosti ekološka prireja mleka predstavlja celosten pristop, ki povezuje gospodarjenje z zemljišči, skrb za živali in odziv na potrebe trga po bolj trajnostno pridelani hrani.

Pri tem ima ključno vlogo IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki rejcem omogoča podporo pri prehodu v ekološko prirejo ter pri njenem ohranjanju.

Ta ukrep je pomemben predvsem zato, ker ekološka prireja zahteva več prilagoditev, od spremembe načina krmljenja do drugačnega upravljanja čred. IRP19 tako v praksi pomaga, da se kmetije lažje odločijo za prehod in ga dolgoročno tudi vzdržujejo.

Povezava ukrepov IRP19, IRP28 in IRP42

Pomembno dopolnilo v okviru ekološke prireje mleka predstavlja ukrep IRP28 Dobrobit živali ki je usmerjen v dobro počutje živali. Ukrep spodbuja izboljševanje pogojev reje in prakse, prilagojene naravnim potrebam živali (več prostora, boljše bivalne razmere, rednejši dostop do gibanja na prostem ter več pozornosti pri ravnanju z živalmi). Živali, rejene v ustreznih razmerah, so praviloma manj pod stresom, bolj odporne in bolj zdrave, kar se odraža tudi v kakovosti mleka in mesa.

Ukrep IRP28 je pomemben tudi za rejca, saj boljše počutje živali pomeni manj izgub in bolj predvidljivo prirejo, hkrati pa spodbuja odgovornejši in preventivno naravnan pristop k živinoreji.

Skupaj z drugimi ukrepi SKP 2023–2027 tako prispeva k sistemu, kjer so kakovost, počutje živali in stabilnost prireje enako pomembni kot količina mleka.

Tretji pomemben ukrep je IRP42 lokalne pasme, ki spodbuja rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem živali. V ekološki prireji mleka imajo lokalne pasme pomembno prednost. Prilagojene so slovenskim razmeram in pogosto bolje prenašajo ekstenzivne pogoje reje. To pomeni manj zahtev po intenzivnih vložkih in večjo odpornost živali, kar je še posebej pomembno.

Če te ukrepe pogledamo skupaj, se med seboj dopolnjujejo. IRP19 omogoča osnovni prehod in ohranjanje ekološke prireje mleka, IRP28 skrbi za počutje živali, IRP42 pa krepi uporabo lokalnih pasem, ki so prilagojene naravnim razmeram in podpirajo stabilnost reje.

To pomeni, da je ekološka prireja mleka celovit sistem, ki vpliva na kakovost hrane, stanje okolja in prihodnost kmetijstva.