Julija so Slovenijo obiskali rejci krav molznic, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v petnajstih evropskih državah. V okviru evropskega projekta Resilience for Dairy (R4D) so si ogledali številne kmetije, saj so jih zanimali delo naših rejcev, tehnologija in način prireje mleka v Sloveniji, brez obotavljanja pa so spregovorili tudi o stanju v dejavnosti v državah, iz katerih prihajajo.

R4D je projekt, ki ga financira EU, namenjen pa je izboljšanju evropske prireje mleka s poudarkom na trajnosti in odpornosti. Za uresničitev tega cilja so partnerji ustvarili mrežo, ki omogoča izmenjavo praktičnega in znanstvenega znanja med evropskimi rejci krav molznic, raziskovalci in drugimi zainteresiranimi.

Maciej Serówka

MACIEJ SERÓWKA,

SKORACZEWO, POLJSKA
Na družinski kmetiji, veliki 200 hektarjev, Maciej skupaj z očetom redi 200 krav molznic. Ukvarjajo se z intenzivno prirejo mleka s ciljem prirediti čim več mleka, ki ga odkupuje mlekarna. Krave so nastanjene v relativno novem hlevu, ki so ga zgradili pred petimi leti, mlečnost pa znaša 8000 litrov po kravi v standardni lokaciji. Čreda je mešana, prevladujejo krave črno-bele pasme, nekaj je tudi krav pasme rdeči holštajn in lisastih. Molzejo jih v molzišču ribja kost 2 × 7, torej 14 naenkrat. Za molžo, čiščenje molzišča in napajanje telet porabijo okoli dve uri. Krave so v hlevu proste, vendar ne zapuščajo hleva, kar pomeni, da zanje nimajo urejenih pašnikov ali izpustov.

Maciej namerava v bližnji prihodnosti prevzeti očetovo kmetijo, kot pravi, pa dobro in uspešno sodelujeta. »Kljub težjim pogojem dela, visokim stroškom prireje in nepredvidljivim vremenskim razmeram vidim v tej dejavnosti svetlo prihodnost. Odraščal sem na kmetiji in očeta spremljal na vsakem koraku, zato si ne predstavljam, da bi lahko opravljal kakšno drugo delo. Reja krav molznic je moje poslanstvo, načrtujem pa uvedbo nekaterih sprememb po prevzemu. Prirejo mleka bom še povečal in posodobil tehnologijo reje v hlevu.« Trenutno poljski rejci za mleko v povprečju dobijo 44 centov za liter. Maciej pravi, da je cena prenizka, saj je sedanji strošek prireje višji od odkupne cene mleka. »Lani septembra je odkupna cena celo presegala 60 centov po litru, letos pa cena spet pada. To nam nekoliko jemlje voljo, vendar smo živinorejci trdoživi.« Bodoči mladi prevzemnik ne razmišlja o predelavi mleka, vso pozornost usmerja na širitev kmetije, ki na Poljskem velja za srednjo veliko. V bližnji prihodnosti se jim odpira možnost nakupa 500 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar bodo izkoristili. »Več zemlje mi namreč odpira več možnosti po širitvi, o kateri razmišljam.«

Dominique Madec

DOMINIQUE MADEC,

HILLION, CÔTES-D’ARMOR V BRETANJI, SEVEROZAHODNA FRANCIJA

Ekološki rejec iz Francije Dominique pa razmišlja popolnoma drugače kot njegov poljski kolega. Pravi, da je pri svojem delu rad čim bolj neodvisen. »Večina rejcev stavi na širitev in povečevanje količine mleka, moja strategija pa so naložbe v ekonomsko neodvisnost kmetije. Ne želim biti suženj korporacijam, tovrstna odvisnost vsekakor ne spodbuja odpornosti kmetij s prirejo mleka,« pravi ekološki kmet, ki veliko energije usmerja v sposobnost prireje z nizkimi stroški in čim večjim izkoristkom travinja – paše.

Na svoji ekološki kmetiji redi 50 krav molznic in obdeluje 109 hektarjev. »Dohodek naše kmetije izhaja iz dodane vrednosti in ne iz prireje velikih količin,« pojasni. »Krave redimo izključno na paši, žita in nekaj koruze pridelamo izključno za lastno uporabo in ta avtonomija in zmernost sta osnova našega sistema.« V osrčju Bretanje, ki je znana po intenzivni živinoreji, zmernost ostaja obroben izraz. Dominique se na to ne ozira in vztraja na svoji poti, saj je prepričan, da je prava in da število živali, ki jih sedaj vzrejajo v Franciji, ni vzdržno. »Pritisk živinoreje na ekosisteme v Hillionu je zelo viden,« ugotavlja in se zaveda nevzdržnosti intenzivne reje. »In ta ugotovitev prihaja iz ust živinorejca,« pravi pomenljivo.

NEODVISNI OD TRGOVINE
Dominique na kmetiji pridela dovolj hrane za vso družino. »Neprecenljivo je dejstvo, da nismo odvisni od nakupa hrane v trgovini.« Vedno razmišlja, kako bi si olajšal delo na kmetiji, manj delal in več naredil ter svojim živalim omogočil najboljše možno življenje. »Paša je osnova, količina mleka ni pomembna, vse, kar šteje, je njegova kakovost in zdravje živali. Bolj je mleko kakovostnejše, višjo ceno zanj lahko dobiš.« Kot pove, tudi paša postaja čedalje težavnejša zaradi vse pogostejših suš. »Na leto pri nas pade le 600 milimetrov padavin, kmetovanje zato postaja čedalje težje.«
Večino mleka proda v zadrugo, ki odkupuje ekološko mleko in je v lasti kmetov. Cena ekološkega mleka je sicer višja od konvencionalnega, a sedaj kljub vsemu nizka, kar je globalna težava in ne le francoska. Nekaj mleka proda tudi lokalnemu sladoledarju, količine so tam sicer manjše, cena pa precej boljša. Za liter ekološkega mleka mu zadruga v tem času plača 42 centov, kar je ena izmed nižjih cen v EU. »Težko je, ampak če si uspešen pri zmanjšanju stroškov, lahko vlagaš v razvoj. Če pa trmasto vztrajaš za vsako ceno, se zadeva lahko zaplete, sploh če se zgodi kaj nepredvidljivega. Tudi zato sem želel obiskati Slovenijo, saj iščem rešitve, spoznavam način dela in drugačne sisteme, kar je zelo zanimivo. Slovenija je lepa dežela, preseneča nas, kako skrbite za obdelano krajino, kako čisti so vaši pašniki in kako nič ne zavržete, res je presenetljivo lepo,« je sklenil.