V svetu mlekarstva obstaja osupljiva statistika. Kar 83,5 % kmetij, na katerih prirejajo mleko izgine do tretje generacije. Se vaša kmetija nahaja med njimi? In katere rešitve lahko zagotovijo preživetje vaše kmetijske dediščine?

Večina kmetij s prirejo mleka ni uničena zaradi tržnih sil, temveč zaradi notranjih težav – to so predvsem družinski spori, pomanjkanje motivacije naslednje generacije ter nezadostna rast premoženja, ki ne zadostuje za pokritje potreb družine. Največje tveganje za obstoj vaše kmetije ni v načinu prireje ali genetiki črede, temveč v napačni predpostavki, da bo družinska kmetija preživela brez premišljenega načrta za nasledstvo. Po podatkih ameriške agencije USDA je kar 97 % vseh ameriških kmetij v lasti družin, vendar le 20 % kmetov verjame, da bo njihov načrt nasledstva res dosegel zastavljene cilje.

Tiktakanje bombe pod vašo kmetijo

Pregovor, da tretja generacija izgubi kmetijo, ni le kmetijska govorica – to je potrjena statistična resničnost – vsaj v ZDA. Po podatkih Small Business Administration (SBA), ameriške vladne agencije, imajo družinska podjetja manj kot 33 % možnosti za preživetje od prve do druge generacije, le 16,5 % pa jih uspešno preživi do tretje generacije. Za mlekarsko dejavnost je tveganje še večje, zaradi kapitalsko intenzivne narave ter natančnih regulativnih zahtev, ki otežujejo prehode med generacijami.

Vse pogosteje se sliši, da je preživetje kmetij odvisno od tega, ali bo kmetija obstajala čez 30 let. Kljub temu, da 80 % kmetov načrtuje prenos kmetije na naslednjo generacijo, je le 20 % je prepričanih, da bo njihov načrt res uspešen.

Unikatni izzivi nasledstva v mlekarski dejavnosti

Mlekarstvo je zaradi visoke kapitalizacije in napredne tehnologije poseben izziv za nasledstvo. Za uspešen prehod je ključnega pomena velikost kmetije in pravočasno vključevanje naslednikov, ki se morajo prilagoditi tako tehnologiji kot tudi naprednim kmetijskim praksam.

O preživetju vaše kmetije odločajo trije ključni elementi: enotnost, talent in rast premoženja. Vsak od teh elementov zahteva natančno načrtovanje, saj se ne razvijajo kar sami po sebi. Enotnost med družinskimi člani je nujna za ohranitev kontinuitete, saj med njimi pogosto pride do konfliktov. Na uspešnih družinskih mlekarskih kmetijah se družinski člani med seboj dobro razumejo, sproti rešujejo vsakodnevne izzive ter se osredotočajo predvsem na dolgoročno načrtovanje in prenos kmetije na naslednje generacije.

Ali so vaši otroci res pripravljeni?

Mlekarstvo potrebuje naslednike, ki imajo ne samo veščine za delo, temveč tudi motivacijo za nadaljevanje težkega dela. Statistika kaže, da je vedno manj mladih, ki se odločijo za kmetijstvo kar postavlja prihodnost mlekarskih kmetij pod vprašaj. Kmetje pogosto ne vključijo naslednje generacije v proces odločanja, kar je za kmetijo lahko usodno.

Mlekarstvo postaja vse bolj tehnološko zahtevno, saj vključuje robote, podatkovno analitiko in gensko selekcijo. Naslednja generacija mora pridobiti ustrezno tehnično znanje, da lahko uspešno upravlja kmetijo v prihodnosti.

Zaradi visokih kapitalskih naložb v te sodobne kmetije postane finančno načrtovanje nasledstva še toliko bolj ključno. Če kmetijo vodi več otrok, to pomeni dodatna gospodinjstva, ki jih mora kmetija podpirati. Brez rasti premoženja in dobičkonosnosti postane ekonomska enačba nevzdržna.

Vaš akcijski načrt za nasledstvo v petih korakih:

Ocenite pripravljenost za nasledstvo

Razvijte finančne strukture za prehod

Začnite z družinskimi pogovori
Komunikacija je ključna. Raziskave kažejo, da prevzemi kmetij običajno trajajo več kot pet let, zato začnite pravočasno.

Razvijajte naslednike
Uspešno načrtovanje nasledstva zahteva sistematično razvoj veščin – bodisi z izobrazbo bodisi brez nje.

Poiščite strokovno pomoč
Načrtovanje nasledstva vključuje številne elemente, od družinskih odnosov do davkov, zato je iskanje strokovne pomoči nujno za uspeh.

Alternativni pristopi k nasledstvu

Včasih mlekarske kmetije ne preidejo na domače naslednike. V takih primerih lahko poiščete druge rešitve, kot so prevzem kmetije s strani nesorodnih družin ali drugih, ki lahko ohranijo obstoječo kmetijo. Takšni pristopi so lahko rešitev, ko tradicionalno nasledstvo ni izvedljivo.

Statistika torej kaže, da le 16,5 % družinskih podjetij/kmetij preživi do tretje generacije, zato je neukrepanje lahko usodno za vašo kmetijo. Ogroženi niso le finančni viri, temveč tudi čustveni in psihološki vidiki. V naslednjih desetletjih bo približno 70 % kmetijskih zemljišč v ZDA spremenilo lastništvo. To predstavlja veliko tveganje, saj trendi kažejo, da situacija v Evropi, pa tudi v Sloveniji, ni mnogo boljša.Torej, bodite pripravljeni in začnite z načrtovanjem nasledstva – čas hitro teče.

Stanje v Sloveniji:

V Sloveniji se število kmetij vsako leto zmanjšuje, kar je zaskrbljujoč trend. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v letu 2023 prenehalo delovati več kot 800 kmetij, kar pomeni, da v povprečju na dan ugaša približno dve kmetiji. Ta upad se nadaljuje že več let, saj se od leta 2014 število kmetij, zlasti tistih, ki redijo govedo, zmanjšuje za več kot 3 % na leto.

Glavni razlogi za to so majhnost kmetij, ki imajo težave s konkurenco večjih kmetijskih podjetij, pomanjkanje mladih prevzemnikov, saj je delež kmetij, ki jih vodijo mladi kmetje, zelo nizek, ter nizka dobičkonosnost, zaradi katere mnoge kmetije težko preživijo.

Poleg tega strogi okoljski predpisi in zapletena birokracija še dodatno otežujejo življenje kmetom. Kljub temu se površina kmetijskih zemljišč v uporabi povečuje. Za ohranitev kmetijstva in vitalnosti podeželja so nujni ukrepi, kot so spodbujanje mladih kmetov, poenostavitev administrativnih postopkov ter podpora lokalni samooskrbi.

Image by gpointstudio on Freepik

Image by freepik