Ob sedanjih razmerah na globalnem trgu mleka, kjer je prisotna presežna ponudba in posledično pritiski na odkupno ceno mleka, nas je zanimalo ali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) predvideva dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer na domačem trgu. Hkrati nas je zanimalo tudi ali načrtujejo nove oz. okrepljene oblike podpore za rejce krav molznic, zlasti z vidika ohranjanja dohodkovne stabilnosti kmetij in preprečevanja padca prireje mleka.

Evropski odbor za mleko (EMB) namreč še vedno opozarja na zaostrene razmere na evropskem in globalnem trgu mleka. Količine mleka v svetovnem merilu je občutno povečana in še vedno raste, kar po njihovem mnenju presega običajna tržna nihanja. Opozarjajo, da lahko takšen razvoj dogodkov brez pravočasnega ukrepanja vodi v resno krizo. Ob tem izpostavljajo tudi tveganje občutnega padca cen mleka.

Nekatere države zunaj EU, na primer Srbija, je razpala premije za mleko za prvo četrtletje 2026. Takšni ukrepi delujejo kot blažilec cenovnih nihanj in so usmerjeni predvsem v ohranjanje stabilne domače prireje v razmerah močno nestabilnega globalnega trga.

EU in Slovenija brez novih posegov na trg mleka

»Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) budno spremljamo razmere na globalnem trgu mleka, kjer se rejci soočajo s presežno ponudbo in pritiski na zniževanje cen mleka ter mlečnih surovin. Razmere so predvsem posledica širših tržnih gibanj, umirjanja povpraševanja, povečane ponudbe na evropskem trgu ter prilagoditve po obdobju nadpovprečno visokih cen. Trenutno posebni interventni ukrepi niso predvideni, saj ocenjujemo, da gre za fazo prilagajanja trga. Kljub temu ostajamo pripravljeni na ukrepanje, če bi se razmere dodatno zaostrile ali dolgoročno ogrozile stabilnost dejavnosti. Tudi na ravni EU ukrepanje zaenkrat še ni predvideno.«

Kot pravijo za zdaj ne razmišljajo o novih oblikah podpore za rejce krav molznic. »Rejcem so že danes na voljo različni ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike. Med njimi osnovna plačila na upravičen hektar ter vezana podpora za mleko v gorskih območjih. Poleg tega se lahko vključujejo tudi v različne sheme in ukrepe, kot so SOPO, KOPOP, ukrepi za dobrobit živali ter ekološko kmetovanje.«

Izrazitejše krize (še) ni

Sklenili so, da Slovenija ne more uvajati enakih ukrepov kot Srbija, saj je vezana na pravila Skupne kmetijske politike EU. Srbija kot nečlanica Unije lahko kratkoročne ukrepe oblikuje bolj samostojno in jih hitreje prilagaja razmeram na svojem trgu. »Naša država mora kot članica EU delovati v okviru skupnih pravil. To pomeni, da ne more samostojno uvajati ukrepov, kot so neposredne premije na liter mleka, če bi ti lahko vplivali na konkurenco na enotnem evropskem trgu. Vse podporne sheme morajo biti skladne tudi s pravili EU o državnih pomočeh.«

Dodajajo, da ima Evropska unija v primeru večjih tržnih neravnovesij vzpostavljene krizne mehanizme. Ti lahko vključujejo intervencijske nakupe mlečnih proizvodov ali dodelitev kriznih sredstev državam članicam za blaženje posledic na trgu. Ti mehanizmi se aktivirajo le ob izrazitejših krizah in trenutno niso v uporabi.

Kljub opozorilom o razmerah na trgu mleka za zdaj ni pričakovati hitrejših ali bolj neposrednih ukrepov za stabilizacijo cen. Rejci tako ostajajo v okvirih obstoječih podpor, medtem ko se rešitve v primeru (še) večjih pretresov prepuščajo predvsem mehanizmom na ravni Evropske unije.

Foto: Shutterstock