Kmetija Bogovič se je tudi letos uvrstila med finaliste v izboru za naj hlev. Jakob Bogovič pojasnjuje, da so v zadnjem času na kmetiji uvedli nekaj pomembnih sprememb. Kupili so samohodno krmilno-mešalno prikolico s frezo, postavili stolpne silose ter dogradili hlev za telice in teleta. Posodobili so tudi strojni park za pridelavo krme. S temi spremembami so dosegli dodatne štiri litre mleka na kravo in dvignili mlečnost v standardni laktaciji na skoraj 12.000 litrov.

Poleg tega se tudi aktivno posvečajo zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. V primerjavi s povprečno slovensko kmetijo jim zaradi visokih proizvodnih rezultatov, dobre mlečnosti, nizkega remonta (18-24 %) in prve telitve pri 24. mesecih, uspe doseči kar 30 % nižje izpuste toplogrednih plinov. Stopili so še korak dlje in v prehrano krav molznic vključili krmni dodatek, ki zmanjšuje izpuste metana za 40 %.

Prizadevajo si za trajnostno pridelavo krme, zato so v večjem delu prešli na ohranitveno obdelavo tal in začeli z integriranim varstvom rastlin. Povečali so tudi zaloge voluminozne krme, spravilo koruzne silaže s sistemom shredlage, s katerim so začeli lani, pa se je izkazalo za pravo odločitev.

Shredlage je koruzna silaža narezana na dolžino 25 do 28 mm oz. odvisno od sušine in zrelosti ter razcefrana po dolžini in ne v kolobarjih. Gre za ameriško tehnologijo, ki jo Jakob z navdušenjem spremlja, zato je tudi njihov hlev iz leta 2017 zgrajen po vzoru nekaterih ameriških farm. Čeprav ga navdušuje način kmetovanja čez lužo in njihova tehnologija pa Jakob ohranja pristen odnos do svojih živali. »Že res, da občudujem njihov način pridelave in sistem dela, vendar se sam še nisem preusmeril na njihovo raven. Moje krave so zame veliko več kot le številke, saj jih še vedno vidim z dušo. Pa čeprav jih imamo 269. To me včasih stane, a si ne morem pomagati,« pravi. Jakobovi cilji so vedno ambiciozni, letos na primer na kmetiji stremijo k letni prireji mleka preko treh milijonov litrov.

Njihovo poslanstvo je vse bolj usmerjeno k trajnosti in kakovosti. Način dela pa prinaša tudi odlične rezultate: prireja mleka raste, hkrati pa uspešno zmanjšujejo svoj vpliv na okolje.

Napredek in preizkušnje

Na hitro povzameva že znano in se prepričava o letošnjih novostih. Črno-belih bikcev nimajo, saj pri vrhunskih proizvodnih črno-belih kravah v 99 % uporabljajo seksirano seme, pri slabših molznicah pa seme bikov za prirejo mesa.

»Pred kratkim smo prvič doživeli, da je prvesnica priredila več kot 60 litrov mleka na dan, kar je velik mejnik za našo kmetijo. V primerjavi z lanskim letom smo dvignili mlečnost za 4 litre po kravi, pri čemer je predvidena mlečnost v standardni laktaciji zdaj okoli 12.400 litrov.

Na ta pozitiven trend vplivajo silaža po sistemu shredlage in vsekakor tudi nedavno pridobljena samohodna mešalna prikolica s frezo, ki močno prispeva k učinkovitosti krmljenja. Trudimo se tudi pri pridelavi krme, zato smo prešli na ohranitveno obdelavo z minimalnimi posegi v tleh, pestrejšim kolobarjem in stalno pokritostjo tal. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno pa smo uspeli že sedmič kositi. Letos nam je vreme torej prizaneslo, mehanizacija pa ne, saj so kmetijski stroji terjali nenormalno veliko popravil.«

Na žalost so se avgusta soočili še z eno nevšečnostjo – izbruhom IBR, ki jim je močno prekrižal načrte. »Poleti smo v povprečju molzli 40 litrov mleka na kravo na dan, a je mlečnost v štirih dneh zaradi virusa padla na 31,8 litrov. Sedaj smo se že približali 39 litrom, vendar sem imel glede mlečnosti letos višja pričakovanja.« Spominja se, da je prvi teden po izbruhu, konzumacija krme padla za kar 45 %, kar je seveda vplivalo na kondicijo krav.

»Študije o vplivu IBR sicer kažejo različne rezultate – od minimalnih vplivov pa do izgube tudi do 2,5 litra mleka po kravi dnevno, skupaj s težavami, kot so pljučnice, plodnostne motnje in abortusi. Mesec dni pred izbruhom smo sicer zaznali znake virusa, takoj po okrevanju krav pa začeli z zdravljenjem, a so krave logično potrebovale nekaj časa, da se vrnejo v kondicijo.«

Za izboljšanje kakovosti krme so se odločili za nakup novega zgrabljalnika, saj je prejšnji v krmo nosil preveč peska in kamenja, kar je pri kravah občasno povzročalo prebavne težave. »Z uporabo novega zgrabljalnika smo zmanjšali količino pepela v travni silaži za 2–3 %, kar dolgoročno zelo koristi zdravju krav. Vsak gram zemlje v krmi namreč lahko vsebuje milijon klostridijev, zato je naložba v nov stroj dolgoročno več kot upravičena.«

Nova oprema in napredna tehnologija

V kratkem načrtujejo vgradnjo robota za potiskanje krme h jaslim, ki je že plačan in čaka še na montažo. Na kmetiji stojijo tudi novi silosi za šrot, ječmen, beljakovinske komponente in sojo, kar omogoča neposredno dovajanje krme v prikolico. Odmerjanje je natančnejše, mešanje boljše, nova krmilno-mešalna prikolica s frezo pa poskrbi, da krave pojedo celoten obrok, brez prebiranja. »Priprava obroka je zdaj bistveno hitrejša in učinkovitejša, saj je obrok pripravljen v 15 minutah. Nova mešalna prikolica je zato za nas velika pridobitev.«

Razmišljajo tudi o dodatnem molznem robotu, saj so s preselitvijo telic pridobili prostor v hlevu za molznice. Čeprav bi bil nov robot po njihovem verjetno bolj smotrna izbira, pa razmišljajo tudi o nakupu rabljenega, ki je več kot pol cenejši. »Prvi robot, ki obratuje že 12,5 leta, je še vedno zelo produktiven in izjemno dobro deluje. Za njim pa ne zaostajata veliko niti druga dva. Če letos ne bi imeli že omenjenih težav, bi nam uspelo preseči milijon kilogramov mleka na robota. Kljub vsem dogodkom pa pričakujem, da bomo letos vendarle presegli tri milijone litrov prirejenega mleka.

Trenutno molzejo 225 krav, celotno število živali na kmetiji pa znaša 480.

Januarja pričakujejo večje število telitev, kar bo dodatno povečalo število molznih krav. Vsi trije roboti za molžo delujejo na polno, krave jih v povprečju obiskujejo 2,8 do 2,9- krat na dan. Poleti so vsebnosti v mleku nekoliko padle zaradi nižje konzumacije, vendar se je stanje že stabiliziralo. Trenutna vsebnost maščob  v mleku je 4,15 %, vsebnost beljakovin pa 3,50 %.

»Naša čreda ima dolgo življenjsko dobo, krave so v prireji več kot 4 leta, z letnim remontom med 18 in 24 %. Morda krave kdaj v reji obdržim dlje, kot bi bilo smiselno, vendar verjamem, da mora krava v življenju izkoristiti svoj potencial.« je prepričan.

Napredne rešitve za hlev

Kot pove Jakob imajo je separator gnojevke v okvari, zato ležalne bokse nastiljajo s slamo. V načrtu je nakup večjega in zmogljivejšega separatorja, ki bo teoretično še povečal vsebnost suhe snovi v separatu. »Dejanske izkušnje so pokazale, da separat ni bil dovolj suh, to pa lahko vodi do primerov subkliničnega mastitisa. Klinično stanje je bilo na primer dobro, a se je število somatskih celic število povečalo brez očitnih znakov mastitisa,« pove Jakob, ki pravi, da bo novi separator učinkoviteje stisnil gnojevko in omogočil več sušine v separatu . Doda, da so krave na separatu bistveno čistejše kot na slami, saj suh separat lahko vpije veliko več vode.

Hlev za krave molznice je betonski, velik 94 × 36 metrov in trivrstni. Jasli so brez krmnih pregrad, na blatnih hodnikih so pehala, podlaga pa je iz litega asfalta. Hlev ima polna tla in spodaj nima jame, ampak zunanjo laguno.

Na kmetiji imajo veliko dela, saj se še vedno ukvarjajo tudi s pridelavo krompirja. Kljub manjšemu obsegu pa njegova količina ponovno raste, saj ga večinoma prodajajo v trgovinah. »Letos so pridelek, cena ter kakovost zadovoljivi, čeprav nam pridelava krompirja ne omogoča tako intenzivnega razvoja kot živinoreja. Zaradi obilo dela nam občasno pomagajo prijatelji, zlasti pri pobiranju krompirja. Večino del še vedno opravimo sami, skupaj z ženo Urško in mojimi starši Vinkom in Ano. Našli smo tudi primernega delavca, ki je zanesljiv in odgovoren, zato smo ga redno zaposlili, kar se je že izkazalo za dobro odločitev.

Skrb za okolje

Korak naprej se trudijo narediti tudi pri zmanjševanju okoljskega odtisa. »V krmo za molznice dodajamo prehranski dodatek bovaer, ki zmanjšuje izpuste metana in s tem občutno prispeva k zmanjšanju vpliva na okolje. Študije kažejo, da lahko ta dodatek zmanjša izpuste metana za 45 %.«

V prihodnosti poleg že omenjenih izboljšav načrtujejo še rekonstrukcijo starega hleva v katerem so nekoliko manj proizvodne krave, ki se molzejo na molzišču autotandem 2 x 6. »Prihodnjo pomlad bomo tam porušili zidove, menjali ventilatorje, dodali meglilnike, povečali ležišča in podrli najstarejši hlev na kmetiji. Skratka ponovno bomo v gradnji,« pojasni Jakob, ki prioritetno stremi k izboljšanju zdravstvenega stanja črede ter okoljskih in bivanjskih pogojev zanje.

Prepričan je, da čreda še vedno skriva rezerve, saj krave – potomke ameriških, kanadskih in nemških plemenjakov – še niso pokazale svojega polnega potenciala glede mlečnosti.

V hlevu je 32 ventilatorjev in 64 meglilnikov, krave pa imajo na voljo 150 m² veliko porodnišnico na globokem nastilju – slami.«

 

Fotografije: Anže Petkovšek