»Osem mesecev po vselitvi krav molznic v nov hlev lahko rečem, da vse poteka odlično,« pojasni Jernej Ličef s kmetije Černivec. Krave so se uspešno prilagodile novemu sistemu molže in bivanju v novem hlevu, čeprav je bila selitev izredno stresna, prizna gospodar kmetije Tomaž Černivec. »Selitev iz starega v nov hlev je bila velik izziv, na katerega vsekakor nismo bili pripravljeni. Odločili smo se za postopno selitev, v dveh skupinah, kar pa se je izkazalo za slabo potezo, zato danes lahko vsem rejcev svetujem, naj selijo vse krave naenkrat.Po začetnem stresu in pogosti slabi volji pa danes, ko vse deluje tako, kot mora, ne bi mogel biti bolj zadovoljen.«

»Na kmetiji redimo okoli 350 glav goveje živine, od tega imamo 190 krav molznic. V tem času molzemo 160 krav, druge so presušene. Čredo sestavlja črno-bela pasma, vmes pa je tudi nekaj krav z rdeče-belo barvno različico (rdeči holštajn). Hlev ima prostor za 200 krav in bo kmalu zapolnjen,« pojasni Jernej. Doda, da so z novim hlevom želeli kravam zagotoviti čim več udobja, saj je bil stari hlev prenatrpan, molža na molzišču pa je trajala predolgo.

Na kmetiji, kjer so zaposleni štirje družinski člani: gospodar Tomaž Černivec z ženo Heleno ter njuna hčerka Petra z možem Jernejem Ličefom, so zato sprejeli odločitev za gradnjo novega hleva, ki je med finalisti za naj hlev 2024.

SODOBEN HLEV ZA VEČJE UDOBJE KRAV

Hlev meri 81 × 39 metrov in je klasičen funkcionalni hlev. »Lesen videz mu daje še dodaten občutek toplote,« pravi Jernej. Les odseva toploto in ustvarja prijetno okolje za krave. Prezračevanje poteka avtomatsko prek stranskih zaves, ki jih upravlja avtomatska vremenska postaja, za hlajenje pa dodatno, predvsem poleti, skrbijo helikopterski ventilatorji. V hlevu imajo tudi poseben prostor za nego parkljev. »Pri tako veliki čredi je skrb za parklje ključnega pomena. Po potrebi jih oskrbujem sam, saj je zelo pomembno, da kravo oskrbimo takoj, ko opazimo, da ima težavo.

Ne smemo si namreč privoščiti šepavih krav. Ne samo da šepavost povzroča izjemne izgube ter padec mlečnosti, krava je v bolečinah, zato je treba nemudoma ukrepati, da se hitreje pozdravi.«

Enkrat na leto poleg vmesnih nujnih posegov naročijo profesionalno oskrbo vse črede. Prostor za nego parkljev je zato zelo pomemben del hleva, vendar danes že opaža, da bi bil lahko malo večji. »Trenutno vse drugo dobro deluje, zato glede bivanjskih pogojev za krave ne bi ničesar spreminjal.«

Hlev ima rešetkasta tla, pod njimi je jama za gnojevko s prostornino 3500 m3, zunaj pa je še laguna z dodatno kapaciteto 1000 m3.

Ležalni boksi so opremljeni z gumo in peno, ki jo nastiljajo z mešanico žagovine in separata, ki zagotavlja veliko udobje in čistočo za krave. Separator gnojevko ločuje na čvrsti in tekoči del. Čvrsti del uporabijo kot nastilj za krave, ki ga mešajo z žagovino, telicam pa nastiljajo le separat. Separat je odličen tudi za gnojenje vrtov in travinja, saj se hitro predela v humus.

V hlevu so nameščene kamere, ki omogočajo nadzor nad čredo in molznimi roboti, prav tako pa tako lažje spremljajo dogajanje v porodnišnici. Robota za čiščenje rešetkastih tal in potiskanje krme k jaslim pa zagotavljata dodatno učinkovitost.

Obdelujejo 195 hektarjev površin, pri čemer imajo 30 hektarjev lastnih, druge pa v najemu. 80 hektarjev je travinja, ostalo pa njive, na katerih pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Krmni obrok za krave pripravljajo dvakrat na dan, da pokladajo čim bolj svežo krmo.

Molznice dobijo koruzno in travno silažo, domača žita, pivske tropine, vitamine, slamo in suho seno. »Da bi jim nudili še boljšo svežino obroka, pa razmišljamo tudi o nakupu robota za krmljenje. Avtomatsko krmljenje s kuhinjo za pripravo obroka je zato naslednji cilj, ki ga želimo izpolniti in z njim še izboljšati proizvodne rezultate v hlevu.«

Povprečna mlečnost se je po padcu ob selitvi že izboljšala in zdaj znaša 32 litrov na kravo na dan. »Kljub začetnemu padcu zaradi stresa ob menjavi sistema molže smo zdaj že dosegli raven mlečnosti, ki je bila v starem hlevu. Letna prireja na naši kmetiji znaša približno 1.800.000 litrov mleka ali 10.500 litrov po kravi v standardni laktaciji.«

Ker se visoka mlečnost začne z udobjem krav in vrhunsko krmo, pripravljeno na podlagi analiz, so prepričani, da bodo krave v prihodnje mlečnost še izboljšale.

MANJ FIZIČNEGA, VEČ MISELNEGA DELA

Jernej poudarja, kako zelo pomembno je, da imajo krave veliko prostora za gibanje. »Ta svoboda gibanja jim res veliko pomeni. Svoje pa seveda dodajo udobna ležišča, ustrezna klima in svetloba ter vrhunska krma. Zato smo se tudi prijavili za naj hlev, saj verjamemo, da naš hlev izpolnjuje najvišje standarde za dobrobit živali.«

Jernej nadaljuje, da se je bistveno spremenil tudi način dela v hleva. Fizičnega dela je manj, je pa zato več miselnega dela. »Zjutraj tako vedno naprej preverim računalnik in podatke, zbrane čez noč. Katere krave se niso pomolzle, če je kakšna nova telitev, če so se pojavile kakšne težave v čredi. Pri toliko kravah je namreč velika verjetnost za kakšno posredovanje.«

Dodaja, da 90 % telitev poteka brez težav, ta odstotek pa še raste, predvsem na račun prostorne in s slamo bogato nastlane porodnišnice. »Takšna porodnišnica je zlata vredna,« poudari.

Na začetku je imel Jernej pomisleke glede uporabe računalnika in vseh podatkov, ki jih nudijo molzni roboti, a je znanje hitro osvojil. »Obvladati moraš vsaj osnove računalnika,« pojasnjuje.

»Roboti nam posredujejo ključne podatke, kot so število obiskov v robotu, mlečnost, vsebnost maščob, beljakovin, somatskih celic, gibanje, prežvekovanje in pojatve. Na nas rejcih pa je, da znamo te podatke prebrati, analizirati in najti morebitna odstopanja, ki potrebujejo posredovanje.«

V hlevu trenutno delujejo trije roboti za molžo, a sedaj že intenzivno razmišljajo o četrtem. Ko bo hlev povsem poln, bodo štirje roboti nujni, sicer bo prihajalo do zamud v molži. »Če krava želi na molžo v robota in je ta zaseden, ne bo prav dolgo čakala na vrsto, to pa zavira tekoče izvajanje molže. Povprečno krave molznega robota obiščejo 2,8-krat na dan.«

Z opazovanjem živali ugotavljajo, da se njihova čreda najprej dobro nakrmi, nato pa začnejo z molžo v robotih. Največji obisk robotov beležijo med šesto uro zvečer in enajsto ponoči ter zjutraj med sedmo in enajsto. Ta urnik odraža še stare vzorce molže na molzišču, medtem ko prvesnice, ki poznajo samo robotsko molžo, s časom molže nimajo težav. Krave, ki se na robotsko molžo niso prilagodile, so prodali ali izločili, a teh ni bilo veliko.

VISOKI STANDARDI DOBREGA POČUTJA KRAV

Krmni obrok je prilagojen robotski molži, pri čemer uporabljajo več travne silaže in manj koruzne. »Ves čas sodelujemo s svetovalcem, ki skupaj z nami prilagaja obrok glede na analizo krme. Vsakič, ko siliramo, odvzamemo vzorec krme, ki ga analiziramo, in na tej osnovi prilagajamo krmni obrok.«

Jernej izpostavi pomen dobre klime v hlevu in izolacije strehe, kar se najbolj odraža prav poleti. »Letos je bilo v hlevu 4 do 5 stopinj Celzija hladneje kot zunaj in prvič doslej poleti mlečnost ni padla. Krave niso doživele nobenega vročinskega stresa, s katerim smo se prej pogosto srečevali.«

Največ težav imajo krave običajno ob naglih spremembah vremena, sicer pa je zdravstveno stanje krav v novem hlevu izjemno. »Remont običajno izvajamo zaradi težav s plodnostjo ali poškodb, nekatere krave pa smo morali izločiti že kmalu po selitvi zaradi težav z nogami. Velika površina za hojo namreč ni primerna za krave s slabimi nogami.«

»Naš hlev bi si lahko zaslužil naziv naj hlev, saj je zgrajen po najnovejših standardih dobrega počutja živali. Po mojem mnenju kravam nudi največ udobja, hkrati pa je izredno čist in delovno manj intenziven,« meni Jernej.

Že pred gradnjo hleva je bil Jernejev cilj, da bi delo v njem lahko obvladali omenjeni štirje člani družine, brez dodatne delovne sile. »Hlev smo želeli zasnovati tako, da bo delo čim bolj poenostavljeno. Lahko rečem, da nam je uspelo, saj je fizičnega dela manj. K temu veliko prispevajo roboti, vseeno pa brez nas ne gre. Živali potrebujejo stik s človekom, od najmanjših teličkov do starejših krav. Treba jih je opazovati in se ne zanašati le na podatke, pa čeprav se kažejo za precej verodostojne.«

DRUŽINSKI TRUD IN PAMETNE NALOŽBE ZA PRIHODNOST

Brez dvoma pa pri pomoči v hlevu ne smemo pozabiti na Nežo, Niko in Nušo, ki so Jernejeve in Petrine hčerkice, vse pa so neverjetno prizadevne in delavne. Odkar so postavili nov hlev, v njem preživijo veliko časa. »Neža je stara 7 let in redno priganja krave zamudnice v čakališče. Šestletna Nika skrbi za čiščenje ležalnih boksov, kolikor lahko, pa pri raznoraznih opravilih pomaga tudi najmlajša med deklicami – Nuša. Zelo so odgovorne in motivirane za delo, kar me zelo veseli. Prepričan sem, da bo kasneje tako tudi z najmlajšim članom naše družine, trimesečnim Jakom, ki pa hlev za zdaj obiskuje še v vozičku,« se pošali Jernej.

Černivčevi mleko prodajo mlekarnam in na treh mlekomatih v Domžalah in Mengšu, eden pa je postavljen doma. Prodaja mleka na ta način jim predstavlja dodaten prihodek. Glede prihodnjih načrtov Jernej in Tomaž poleg avtomatskega krmljenja omenita še naložbo v sončno elektrarno. Ta je ključna, saj je poraba električne energije na kmetiji velika in predstavlja ogromen strošek.

»Zdaj, ko je vse urejeno in končno vse funkcionira, lahko rečem, da sem zelo zadovoljen. Ugotavljam pa, da je čas, potreben za popolno prilagoditev krav po selitvi, med osem do deset mesecev oz. kar eno laktacijsko obdobje. V starem hlevu je bilo za krave že precej utesnjeno. Zdaj pa uživajo v udobju in prostoru, v zračnem in svetlem hlevu, kar krave in nas navdaja z velikim zadovoljstvom,« sklene Tomaž Černivec.

Fotografije: Anže Petkovšek