Kmetija Šnajder leži v Zgornjem Jakobskem Dolu, na njej pa gospodar Marko Šnajder redi čistopasemsko govedo šarole (charolais). Čudovite živali, značilne bele do rahlo krem barve, je moč opaziti na pašniku, še preden dosežem dvorišče kmetije. Sprehod med to pasmo velikega okvirja z veliko zmogljivostjo in intenzivnostjo rasti pa razkrije njihov miren karakter in predvsem lepo ter skrbno ravnanje družine Šnajder z njimi. Krave dojilje so vajene človeške družbe, teleta niso plašna, povsem nasprotno zelo živahna, radovedna in zvedava. Prijazno, a ne preveč zainteresirano v vročem poletnem dnevu pa me pozdravi tudi gensko brezrožni elitni bik Tarmac P. Reja pasme šarole je za kmetijo velika dodana vrednost, saj živali ob prodaji dosegajo dobro ceno. Šnajderjeve živali odlikuje velika intenzivnost rasti in zmogljivost za prirejo mesa, povpraševanje je veliko, celo tolikšno, da so nekatera teleta vnaprej rezervirana. Trenutni rekorder med teleti Tyson prirašča 1660 gramov na dan.

»Dojilje pasme šarole so zelo mirne in prijazne. To je pomembno dejstvo. Ko nas obiščejo kupci telet, se vedno sprehodijo med čredo in si sami izberejo tele. Načrtno jih navajamo na našo družbo, da ob prodaji ni težav s plašnostjo in nepotrebnim vnašanjem stresa v čredo.

Naši kupci so različni, večina je slovenskih rejcev, veliko pa jih prihaja iz tujine, predvsem iz Hrvaške, od koder je tudi letos veliko povpraševanje. Lani smo prodali vse plemenske bikce s pedigrejem elitnih očetov in bikovskih mater in le dve telički, saj smo druge obdržali za obnovo črede. Letos pa smo že dosegli največje obvladljivo število krav dojilj v sistemu pašne reje, ki jih šteje 33. Večja čreda še ni v načrtu, saj bi vzreja postala delovno preobsežna, kar bi lahko negativno vplivalo na kakovost vzrejenih živali,« pojasni Marko, ki je nosilec kmetijske dejavnosti na kmetiji. Pri kmetijskih opravilih je najbolj aktiven moški del družine, saj Marku precej pomagata oče Branko in sin Nino, ki bo prihodnji prevzemnik kmetije. Nepogrešljivi del na Šnajderjevi kmetiji pa so nedvomno tudi Markova žena Alenka, ki sicer hodi v službo, hči Lana ter njegova mama Vida.

SEZONSKE TELITVE USPEŠNA STRATEGIJA

Na kmetiji izvajajo sezonske telitve, ki se začnejo konec januarja ali na začetku februarja, končajo pa aprila. »Zaradi načrtovanih sezonskih telitev imamo pri odstavitvi večja in obsežnejša teleta, ki bolje in več priraščajo.« Teleta trikrat tehtajo. Prvič ob telitvi, nato 90. in 210. dan. Če jih do starosti enega leta slučajno še ne prodajo, pa jih tehtajo še takrat. »To je sicer redko, saj večino telet prodamo prej.«

Bikci v povprečju na dan priraščajo 1400, teličke pa 1200 gramov, sedanji rekorder Tyson pa prirašča 1660 gramov.

Zaradi izrazitih pasemskih lastnosti, velikega okvirja z veliko zmogljivostjo in intenzivnostjo rasti ter dobrega izkoriščanja paše je povpraševanje po njihovih živalih, ki so potomci elitnih očetov in mater, tako veliko, da so predvsem plemenske telice že vnaprej rezervirane oz. naročene.

»V prvih letih vzpostavljanja vzreje čistopasemskega goveda šarole nam je veliko pomagal strokovni vodja Društva rejcev govedi za meso Slovenije mag. Marko Čepon z Biotehniške fakultete. Na to čredo smo res izjemno ponosni.«

Ukvarjajo se le z vzrejo plemenskih živali, če katera od živali ne izpolnjuje primernih standardov, pa jo doma spitajo in prodajo lokalnemu mesarju. Živali so zelo kakovostne, zato dosegajo dobro ceno. Marko zaupa, da kupci odštejejo 2200 evrov (brez davka) za sedem mesecev starega bikca ali teličko. »Lahko omenim, da do sedaj s posameznimi kupci še nismo imeli nobenih težav zaradi cene. Stranke se namreč zavedajo, kaj kupujejo, zato se s ceno ne zapletajo. Telice osemenjujemo z načrtno izbranimi elitnimi biki, potrjenimi s strani rejske organizacije, za krave imamo haremski pripust. V čredi krav dojilj je gensko brezrožni elitni bik Tarmac P. Ta je že drugi po vrsti, ki smo ga pripeljali iz Francije, saj imam stik s tamkajšnjim kmetom, izjemnim rejcem šarolejev,« pojasni Marko, ki je nekaj elitnih plemenjakov pripeljal tudi že iz sosednje Avstrije.

Pozorni so na to, da je v čredi ves čas »sveža kri«, zato plemenjaka zamenjajo na vsaki dve leti. Tako se lahko isti kupci vračajo k njim po vedno nove živali. Marko vedno kupuje le elito, ti biki pa morajo glede plemenske vrednosti izpolnjevati enake pogoje kot bikovske matere.

OD PAŠNIKA DO PRODAJE

Z vzrejo šarolejev je Marko začel pred trinajstimi leti. »Po živalih te pasme je raslo povpraševanje, zato sem se usmeril v njihovo vzrejo in odbiro. Rezultat pa so vedno boljše živali, ki jih najdemo po vsej Sloveniji. Selekcija je usmerjena v umirjenost živali, mlečnost, lahke telitve, velik okvir in še v nekatere druge lastnosti. So pa želje kupcev različne, nekateri bi imeli raje bolj pitovni, drugi pa vzrejni tip,« pojasni Marko. Ob tem ovrže trditev, da naj bi bila pasma znana po težkih telitvah. »Nič več,« pravi. »S selekcijo je bil namreč storjen velik napredek.«

Najbolj ga osreči, ko krave same telijo, kar je sicer pogosto, vendar Marko ničesar ne prepušča naključju. »Telitve spremljam, četudi od daleč. Odvisni smo namreč od prodaje telet, zato je pomembno, da vsak preživi, je zdrav, sesa mleko in dobro prirašča.«

Za dobro plodnost in velik delež odrejenih telet je pomembna pravilna (plemenska) kondicija v času vzreje telic in ob telitvi. Optimalna izbira sezone telitve pa je pogoj za čim boljši izkoristek poceni paše in to pomembno vpliva na gospodarnost reje.

DOJILJE NA PAŠI

Krav dojilj je 33, drugo leto bo morda še kakšna več, saj imajo veliko telic, vendar je to že kar maksimalna številka, ki jo lahko še obvladujemo s pašo. Marko namreč meni, da morajo imeti njegove živali krme v izobilju. »Sicer pade mlečnost, tele ne dobi dovolj mleka in zato ne prirašča dovolj. Iz izkušenj pa opažam tudi, da teleta v sušnih letih bolje priraščajo kot v mokrih. Krave dojilje so v laktaciji na paši, dokrmimo pa jih s koruzno in travno silažo ter senom.«

Pašnikov imajo okoli 15 hektarjev, čredinke pa menjajo po potrebi. Krave se običajno pasejo blizu hleva, telice pa so na drugem, malenkost bolj oddaljenem pašniku. Teleta so ves čas ob svojih materah in sesajo mleko vse do odstavitve in prodaje. Pri zadostni starosti imajo poleg mleka in paše na voljo še seno. Sedem mesecev po telitvi krave že začnejo izgubljati mleko, potem dobijo seno in slamo in vitamine, vedno pa so jim na voljo tudi mineralno-solni lizalni kamni. Vse odrasle živali dobijo v mešalni prikolici zmešano seno in silažo (travno in koruzno) ter ječmenov drobljenec.

»Pozimi kravam ne krmimo koruzne silaže, da se zaradi presežka energije ne zamastijo. Vso krmo pridelamo doma, tudi pšenico, ki jo uporabimo za miks pri teletih. Živali niso krmljene intenzivno, saj zelo dobro konzumirajo krmo in ne potrebujejo dodatne močne krme.« Vse živali tudi redno tretirajo proti notranjim zajedavcem.

IZVOZ KAKOVOSTNIH PLEMENJAKOV

Ko teleta odstavijo, zanje že imajo kupca, kupnino pa potem vlagajo v razvoj. »Če bi imel dojilje lisaste pasme, bi verjetno zaslužil pol manj, zato sem prepričan, da je bila izbira pasme prava. V tem smo se našli,« je zadovoljen Marko, ki načrtuje še nekaj dograditev in posodobitev hlevov. Sicer so vsi hlevi na prosto rejo, preprosti in enostavne gradnje. Večji hlev, zgrajen po sistemu alternativnega hleva, ki živalim omogoča prost prehod na pašnik, zadostuje za 80 živali. V njem se teleta lahko umaknejo od krav v prostor, nastlan s slamo. Rešetkasta tla so pri kravah in bikih, v manjšem hlevu, kjer so telice, pa imajo urejen globok nastilj. Vedno skrbijo, da imajo v izobilju tudi vodo, kar je zelo pomembno, sploh v poletni vročini.

Pozimi, ko so vse živali v hlevu, skrbijo za zadostno osvetlitev. Zanimivo je, da hlev ves čas osvetljujejo, tudi ponoči, zato da teleta najdejo pot do mater. »Nekaj časa je bila osvetlitev urejena na časovnik – luči so se vklapljale vsaki dve uri, matere pa je našlo le 80 % telet. Drugi se niso znašli, krave so mukale vso noč in iskale teleta, ki so ostala lačna. Sedaj, ko jim ves čas omogočamo rahlo osvetlitev prostora, ni več težav in prav vsa teleta sesajo in dobro priraščajo.«

Sedaj so v pridobivanju statusa črede proste bovine virusne diareje (BVD). Marko namreč meni, da je to pomemben dokument, saj veliko živali izvozi, poleg tega pa je status zelo pomemben tudi za slovenske rejce.

NA PRAVI POTI

Zanimanje za potomce elitnih staršev so večkrat že izkazali tudi v naših osemenjevalnih centrih, vendar se v zadnjem času nikakor ne uspejo dogovoriti za prodajo.

»Plemenjaka smo imeli v Osemenjevalnem centru Preska (Ulo), ki je dajal dobro omišičena teleta, saj smo prej sodelovali s testno postajo za direktni test in vzrejališčem plemenjakov v Novi Gorici. Govorim v pretekliku, saj trenutno ne sodelujemo. Tja že tri leta ne pošljem več nobenega plemenjaka, saj se nikakor ne moremo uskladiti s ceno. Zanj namreč ponujajo največ 1600 evrov neto, sam pa naj bi plačal še odvzem krvi. Realno mi torej bika elitnih staršev ocenijo na 1500 evrov neto vrednosti, na kar pa ne pristanem. Naše živali so res kakovostne in namesto, da bi šli na naše testne postaje, odhajajo v tujino. Uhajajo nam najboljše živali, ker ne zmorejo ali pa ne želijo plačati več za bika, jaz pa ga ne želim prodati pod ceno.«

Potrditev, da so na pravi poti, so dobili tudi od enega od največjih rejcev šarole pasme v Franciji, ki je lani obiskal njihovo kmetijo.

Marko je pričakoval, da bo rejec Gaec Gauthe mogoče izpostavil dve najboljši živali v čredi, Francoz pa jih je kar našteval in navdušen dejal, da so po njegovi oceni zunanjosti odlične predstavnice svoje pasme.

ZAGOTOVLJENO NASLEDSTVO

Marko Šnajder, ki ni samo vrhunski rejec, ampak tudi predsednik KS Jakobski Dol, je bil na Štajerskem (v mariborskem okolišu) med prvimi, ki se je začel ukvarjati z vzrejo šarolejev. Vzrejo čistopasemskega goveda predstavlja in s tem oglašuje prek družabnih omrežij, dober glas pa se širi med ljudmi, zato kupcev na njihovem dvorišču ne manjka.

Marko pa ni ponosen le na vrhunsko čredo šarolejev, ampak tudi na svojo družino. Posebno na hči Lano, ki je odlična učenka – gimnazijka – in dosega izjemne učne uspehe, ter sina Nina, ki bo nekoč prevzel njegovo delo na kmetiji. Sedaj je zaposlen, ves prosti čas pa namenja delu na kmetiji ter glasbi.

Od malih nog je namreč glasbenik, ki se je vrsto let kalil sprva v ansamblu, sedaj pa zbrane goste zabava v glasbeni zasedbi dveh glasbenikov imenovani Duo 2 promila. »Moji načrti za prihodnost so povečanje kmetije, kar se tiče zemljišč, predvsem pašnikov in črede na vsaj na sto glav. Zaključil sem tudi kmetijsko šolo in ker mi je vse ponujeno na dlani, bom prav gotovo še naprej kmetoval,« je sklenil Nino.

Nekoč pa se prepozna na mestu očeta, skupaj pa bosta še povečala intenzivnost odbire na konzumacijsko sposobnost ter predvsem materinske lastnosti, ki vključuje mlečnost.