Kmetija Černivec iz Zgornjih Jarš pri Domžalah je na slovenski državni praznik gostila izjemno razstavo. Po 24 letih je namreč Govedorejsko društvo (GD) Domžale ponovno organiziralo regijsko razstavo govedi. In če je bila razstava v Komendi leta 2000 ena od večjih prireditev v delovanju društva, lahko zapišemo, da letošnja v Zgornjih Jaršah predstavlja največji dogodek, ki ga je društvo organiziralo v svoji zgodovini.

Izjemno vzdušje ter pozitivna energija rejcev, vodnikov živali ter obiskovalcev sta dogodek spremljala ves čas dogajanja. Med njimi je bilo tudi veliko tistih, ki niso neposredno povezani s kmetijstvom oz. področjem govedoreje, skozi večurno dogajanje pa so se lahko prepričali, s kakšnim ponosom in zanosom rejci skrbijo za svoje živali in predstavljajo svoje rejske uspehe. Vse to pa izraža in oblikuje pozitivno podobo govedoreje in kmetijstva v družbi.

ODLIČNO DELO MLADIH REJCEV

Ob tem je treba posebej izpostaviti več kot 40 mladih rejcev, ki so vložili ogromno truda v pripravo živali (čiščenje, vodenje, striženje) in prostora ter na dan razstave tudi v vodenje. S svojo neomajno energijo so pripomogli k uspehu in brezhibni izpeljavi tega največjega rejskega društvenega dogodka.

GD Domžale danes pokriva kar sedem občin: Domžale, Moravče, Lukovico, Mengeš, Trzin, Dol pri Ljubljani in Mestno občino Ljubljana. Vse občine so razstavo tudi finančno podprle in s tem utemeljile pomen in dojemanje kmetijstva. Pripravo živali so koordinirali Barbara Zajc iz Litije, Nik Udovič iz Moravč ter Rafko Rokavec s KGZ Ljubljana, ki je bil s svojim strokovnim znanjem nepogrešljiv člen pri organizaciji tega dogodka.

Razstava govedi predstavlja pomemben dogodek za živinorejce in njihove družine. In prav kmečke družine, ki so trden temelj prihodnosti kmetijstva, so razstavi dodale poseben žar. Otroci so ponosno vodili in predstavili teličke vseh pasem ter se malce zadržano, a iskreno in z veseljem pogovarjali s Klaro Lovenjak, novinarko medijskega sponzorja prireditve, Kmečkega glasa. Klara je namreč skupaj z Rafkom Rokavcem in Francijem Peternelom po uradni dolžnosti protokola povezovala prireditev

IZENAČENE CIKE TER PLEMENITE IN SKLADNE SIVKE

Po protokolu, ki ga je v celoti pripravil Rafko Rokavec, se je razstava začela s kratkim slavnostnim programom. V ocenjevalni krog so vstopili mladi rejci z zastavami občin ter EU, slovensko zastavo pa je v narodni noši ponosno nosil častni član GD Domžale Drago Kastelic iz Sneberij pri Ljubljani. Po zvokih Zdravljice so otroci iz kmečkih družin vodili teličke cikaste, rjave, lisaste in črno-bele pasme, homški župnik Tadej Ložar pa je blagoslovil živali, rejce in obiskovalce.

Na območju GD Domžale se je v zadnjih 30 letih število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšalo, število krav molznic v kontroli pa povečalo. Prevladujejo molznice črno-bele in lisaste pasme, število krav rjave pasme pa pada. Povprečna mlečnost krav (v 305 dneh) na območju UE Domžale (za vse pasme) je leta 1994 znašala 4200 kg, leta 2023 pa 7790 kg.

Razstavljenih je bilo 80 govedi, izjema ni bila niti naša edina avtohtona cikasta pasma govedi. Ocenjevanje telic in krav cikaste pasme je prevzel Matjaž Hribar, strokovni vodja na KGZ Ljubljana, ki je imel težko nalogo, saj so bile živali med seboj precej izenačene. 1. mesto je prejela telica Šana, rejca Antona Vodeta iz Vinj (Dol pri Ljubljani), ki je zelo skladna, lepih oblik in nog, in ima lepo izražene avtohtone lastnosti. Med kravami cikaste pasme, ki so bile različnih starosti, a med seboj kljub temu zelo izenačene, je bila z zvoncem nagrajena krava Suša rejca Andreja Mrčuna s Plesa pri Moravčah.

Telice in krave rjave pasme je ocenjeval Matija Rigler, direktor in strokovni vodja KGZ Ljubljana, najboljše živali pri lisasti in črno-beli pasmi pa je izbral Reinhard Pfleger, direktor Fleckvieh Austria.
Rigler je pohvalil skupino plemenskih telic rjave pasme. »Vse živali so vrhunske in kakovostne, zato moje delo ni bilo enostavno.«

Na prvo mesto je postavil telico Savico, rejca Gašperja Barliča iz Peč pri Moravčah. »Gre za lepo predstavnico, plemenito, skladno, dolgo in velikega okvirja, z velikim potencialom za vrhunsko prirejo.« Drugo mesto je zasedla Diksi rejke Ane Lončar iz Brezja pri Dobu. »Telica ima korekten hrbet, noge in križ, kar jo uvršča pred tretjeuvrščeno Violo rejca Janeza Gaberška iz Češenika pri Dobu. Tudi on se lahko pohvali s plemenito, globoko in lepo povezano predstavnico svoje pasme.«

Med izredno heterogeno skupino prvesnic in krav rjave pasme je Rigler za prvouvrščeno imenoval prvesnico Vidro, ki je prav tako s kmetije Gaberšek iz Češenika pri Dobu. Odločitev je utemeljil s tem, da gre za korektno in kompletno kravo vrhunskih telesnih oblik. Druga je bila prvesnica Resa, prav tako iz Gaberškovega hleva. Na tretje mesto pa je postavil kravo Savo, ki prihaja s kmetije Gašperja Barliča iz Peč pri Moravč. Prvesnica Resa je bila izbrana še za kravo z najlepšim vimenom pri rjavi pasmi.

S telički na razstavi sodelujoče družinske kmetije: Burja (Goričica pri Moravčah), Cajhen (Pšata), Čerin (Savlje), Hrovat (Češenik), Kastelic-Žonta (Ljubljana Polje), Ličef (Zgornje Jarše), Mušič (Trzin), Pečnik (Količevo, Domžale), Peterka (Stegne, Moravče), Rožič (Dob, Domžale), Šimenc (Zaboršt pri Dolu pri Ljubljani), Urbanija (Drtija, Moravče) in Vode (Vinje, Dol pri Ljubljani).

Boštjan Luznar, predsednik Govedorejskega društva Domžale: »Kmetije so z najboljšimi živalmi oblikovale razstavo, v dogodek se je vključilo preko 200 ljudi. Predstavljenih je 80 krav in telic ter 16 teličkov, razstava pa predstavlja dragoceno rejsko delo in je kot taka svetla zvezda v teh neugodnih časih za kmetijstvo.«

LISASTA ŠAMPIONKA IZ DRTIJE PRI MORAVČAH

Tudi avstrijski sodnik Reinhard Pfleger ni imel lahkega dela pri ocenjevanju telic lisaste pasme, saj so bile vse odlične in korektne. Za zmagovalko je določil telico Rinko s kmetije Cirila Vesela iz Češnjic pri Moravčah, ki je odlična predstavnica svoje pasme.

Na drugo mesto je postavil telico 9016 rejca Francija Urbanije iz Drtije pri Moravčah, tretja je bila Sočka rejca Gregorja Keržana iz Žej pri Dobu. Med prvesnicami je prvo mesto zasedla Metka s kmetije Ane Kastelic iz Sneberij (LJ – Polje), ki ima veliko kapaciteto – globino in širino ter dobro vime, druga je bila Svila rejca Janeza Gaberška iz Češenika pri Dobu, ki je zelo dober tip živali, z odličnimi nogami, tretja pa Šiba s kmetije Albina Prašnikarja iz Peč pri Moravčah, saj je odlična krava z izrednim fundamentom.

V drugi skupini prvesnic je slavila Roma s kmetije Gašperja Barliča iz Peč pri Moravčah, ki je bila predvsem zaradi izjemnega vimena malenkost pred drugo uvrščeno 79 s kmetije Janeza Pirnata iz Zgornjega Tuštanja pri Moravčah. Na tretje mesto je Pfleger uvrstil prvesnico Miro s kmetije Mihe Capudra iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici. Med mlajšimi kravami lisaste pasme je slavila krava 1594 rejca Francija Urbanije iz Drtije pri Moravčah, druga je bila krava Liska s kmetije Emila Remsa iz Žič pri Radomljah, tretja pa Soča s kmetije Marka Jeretine (Vrhovlje pri Lukovici).

Avstrijski sodnik je med starejšimi kravami odločil, da je zmagovalka skupine krava Muta s kmetije Petra Vodeta iz Vinj (Dol pri Ljubljani), drugo mesto je osvojila krava Dama s kmetije Albina Prašnikarja iz Peč pri Moravčah, tretja pa je bila Zinra s kmetije Ambroža Peterke iz Stegen pri Moravčah.

Zinra je prejela tudi poseben zvonec avstrijsko-štajerskega govedorejskega društva kot posebno nagrado za žival, ki izstopa po mlečnosti med kravami lisaste pasme na razstavi.

Lento za kravo lisaste pasme z najlepšim vimenom je prejela prvesnica Roma s kmetije Barlič iz Peč pri Moravčah, laskavi naslov za šampionko pri lisasti pasmi pa je pripadel kravi 1594 s kmetije Urbanija. Ob tem je ponosni Franci Urbanija dejal, da je vesel predstavitve živali na razstavi, s katero lahko širni Sloveniji pokažejo, kaj vse zmorejo slovenski kmetje.

NAJLEPŠE VIME IN ŠAMPIONSKI NASLOV ZA KRAVO S KMETIJE METODA JEREBA

Sodnik je med telicami črno-bele pasme predvsem zaradi dobrih nog najbolje ocenil telico s kmetije Damjana Prešerna iz Homca, drugo mesto je zasedla telica s kmetije Tomaža Černivca iz Zgornjih Jarš, tretje pa telica s kmetije Bojana Cajhna iz Pšate. Pri izbranih najboljših prvesnicah je dejal, da imajo odlično vime, dobre skočne sklepe in izjemno širino križa, zato so o prvih mestih odločale malenkosti.

Na tretje in drugo mesto je Pfleger uvrstil prvesnici s kmetije Černivec, na prvo pa prvesnico s kmetije Janeza Pirnata iz Zgornjega Tuštanja (Moravče). V drugi skupini prvesnic je na prvo mesto umestil prvesnico s posestva Jable (KIS), na drugo mesto prvesnico s kmetije Janeza Burje iz Goričice pri Moravčah in na tretje prvesnico s Cajhnove kmetije na Pšati. V konkurenci mlajših krav črno-bele pasme je zmago slavil rejec Metod Jereb iz Količevega pri Domžalah, saj je bila njegova krava zmagovalka, druga je bila krava s kmetije Cajhen s Pšate, tretjeuvrščena pa krava Lara s kmetije Vinka Osolina iz Nožic pri Radomljah.

Skupina starejših krav črno-bele pasme, s povprečno štirimi telitvami, je izredno dobro razvita, z dobrim fundamentom, jih je pohvalil sodnik. Z visoko pripetim vimenom in z izrazito močno centralno vezjo sta v tej skupini izstopali dve kravi. Odločitev sodnika ni bila lahka, a je vendarle na prvo mesto postavil kravo s kmetije Metoda Jereba. Po mnenju sodnika je »cel paket«, le malenkosti pa so kravo Janeza Pirnata iz Zgornjega Tuštanja postavile na drugo mesto. Tretjeuvrščena je bila krava s kmetije Luke Mušiča iz Trzina.

Po več urah trajajočem dogajanju se je sodnik zahvalil vsem udeležencem za vztrajnost, saj si rejci to vsekakor zaslužijo. Črno-bela pasma ni samo pasma, ki v svetovnem merilu prireja največ mleka, ampak tudi pasma, ki postavlja standard pripetosti vimena, ki mora biti izenačeno in obsežno. V konkurenci prvesnic ter mlajših in starejših krav je izbral mlajšo kravo z najlepšim vimenom s kmetije Metoda Jereba iz Količevega.

Sledil pa je še vrhunec – izbor šampionke pri črno-beli pasmi. Med najboljšimi je izbral najboljšo – ponovno kravo s kmetije Metoda Jereba in nosilko lente za najlepše vime. »Krava izžareva moč, izstopa v karakterju, po kakovosti nog, odprtosti reber in še posebej v kakovosti vimena,« je odločitev utemeljil sodnik.

NIK UDOVIČ ŠAMPION MED VODNIKI

Za konec je gostujoči sodnik izbral še najboljše tri vodnike živali na razstavi ter šampiona med njimi. »Prav vsi med njimi si zaslužijo čestitke za izredno vodenje živali. Očitno je, da ste v vodenje vložili veliko dela, časa in truda.«

Na tretje mesto je postavil mladega rejca Blaža Sajevica iz Šenčurja, druga je bila Barbara Zajc iz Litije, nesporni zmagovalec – vodnik šampion pa je postal lanski zmagovalec osme Mednarodne šole mladih rejcev za vodenje Nik Udovič iz Moravč.

»Neverjetno vodenje in izredna eleganca,« je odločitev komentiral Reinhard Pfleger.

Regijska razstava v Zgornjih Jaršah se bo vsekakor zapisala v zgodovino društva. Po vrhunski organizaciji in izvedbi lahko prekaša dogodke, organizirane na državnem nivoju.

»Iskrena hvala sponzorjem, društvom, mladim rejcem, kmeticam, podeželskim ženam in še posebej kmetiji Tomaža Černivca, ki je gostila razstavo. Hvala prvemu in drugemu predsedniku društva Andreju Hribarju, Rafku Rokavcu, ki je vse skupaj strokovno vodil, Janezu Burji ter vsem članom in sodelavcem društva, ki so pomagali pri pripravi razstave,« je sklenil Boštjan Luznar, predsednik GD Domžale.

Fotografije: Simon Burja