Zakaj sedanje označevanje izdelkov ni dovolj

10 junija, 2024
0
0

Označevanje živilskih izdelkov, kot so meso, mlečni izdelki in jajca, ne bi smelo temeljiti na pogojih reje, temveč na oceni, ki temelji na znanstvenih kazalcih, izmerjenih neposredno na živalih. Takšen sistem ne bi smel upoštevati le življenjskih pogojev živali, ki jih redijo za prehrano ljudi. Temveč tudi pogoje njihovih staršev, pravi Anses, francoska agencija za hrano, okolje in zdravje ter varnost pri delu.

Kupce vse bolj skrbijo življenjski pogoji rejnih živali. Anses zato objavlja smernice za označevanje izdelkov živalskega izvora glede na dobro počutje domačih živali. Izvedba tega predloga bi uskladila sedanje in prihodnje sisteme označevanja, pravijo na agenciji.

Sistemi označevanja, namenjeni obveščanju kupcev o dobrem počutju rejnih živali, so v Evropi v porastu. Ker se uporabljena merila med seboj zelo razlikujejo, pa velikokrat povzročajo zmedo pri potrošnikih. Evropska unija zato načrtuje uskladitev označevanja. Anses pa je izvedel strokovno oceno, da bi vzpostavil znanstveno podlago za označevanje dobrega počutja živali.

Pet stopenj dobrega počutja živali

Agencija priporoča sprejetje sistema 5 stopenj blaginje, od najvišje (A) do najnižje (E). Raven E ustreza izključno skladnosti z zahtevami, ki jih nalaga evropska zakonodaja o dobrem počutju živali med rejo, prevozom ali zakolom. Ta razvrstitev, ki je kupcem lahko razumljiva, bi morala pomagati tudi rejcem, da postopoma bolje upoštevajo dobro počutje živali.
Večina trenutnih oznak dobrobiti upošteva samo uporabljene metode vzreje, Anses pa ocenjuje, da to ni dovolj. Kot navajajo ima lahko farma kokoši nesnic v hlevu grede, vendar če jih kokoši ne uporabljajo, ker na primer niso enostavno dostopne, ta obogatitev ne prispeva k njihovi blaginji.


Znanstveniki v delovni skupini Anses zato priporočajo, da se kazalniki osredotočajo predvsem na meritve opravljene na živalih. Ta sistem temelji na definiciji dobrobiti živali, ki so jo predlagali že 2018: “Dobrobit živali je njeno pozitivno duševno in fizično stanje, povezano z izpolnjevanjem njenih fizioloških in vedenjskih potreb ter njenih pričakovanj. To stanje se spreminja glede na to, kako žival dojema situacijo. “

Plemenske živali

Poleg tega mora ocena dobrega počutja živali vključevati tudi vzrejne farme, namenjene izboljšanju genetskih lastnosti in oskrbi rejnih živali. “V nekaterih dejavnostih plemenske živali redijo v tujini, o njihovih življenjskih razmerah pa je malo znanega,” pojasnjujejo v francoski agenciji. “Ne moremo trditi, da proizvodni proces spoštuje dobrobit živali, če ne vemo ničesar o življenjskih razmerah prejšnje generacije. Njihova vzreja je namreč podvržena posebnim omejitvam, zlasti zdravstvenim.”
Če podatki o starših niso na voljo, strokovnjaki menijo, da izdelkov ne bi smeli razvrstiti višje od stopnje C.

“Opravljeno del, je namenjeno predvsem francoskim in evropskim znanstvenikom in zainteresiranim stranem. Te nameravajo razviti referenčni okvir za označevanje dobrega počutja živali,” ugotavljajo na enoti, zadolženi za ocenjevanje tveganj, povezanih z zdravjem živali in blaginjo. “Označevanje je treba prilagoditi vsaki dejavnosti ali kategoriji živali. In ga razviti skupaj z različnimi akterji: živinorejskimi strokovnjaki, združenji za zaščito živali in znanstveniki.”


Oznake morajo biti dostopne in pregledne, tako da so lahko kupci obveščeni o kazalnikih, ki se uporabljajo za skupno oceno.
Glede na vključena etična vprašanja in vse pogostejše pozive družbe k večji pozornosti dobrobiti živali, bi morali stroške izboljšanja počutja živali in njegove ocene nositi vsi zainteresirani.