Pomanjkanje javnega spoštovanja do kmetov in razumevanja dela, ki ga opravljajo, ter pritiskov pod katerimi so, prispeva k občutkom osamljenosti, kaže študija objavljena v reviji Sociologia Ruralis.
Raziskovalci iz Centra za raziskovanje politike podeželja Univerze v Exeterju in nacionalne dobrodelne organizacije The Farming Community Network (FCN) so izvedli poglobljene intervjuje z 22 angleškimi kmeti/člani kmečkih družin in šestimi strokovnjaki za podporo kmetijam v Angliji.

Številni kmetje, ki so bili intervjuvani v okviru študije, so se počutili podcenjene, ugotovili so občutek nepovezanosti med kmeti in širšo družbo. Pomanjkanje razumevanja kmetovanja širše javnosti in nepoznavanje njegovih edinstvenih pritiskov. Študija je prav tako potrdila, da je osamljenost povezana s težavami v duševnem zdravju, kot sta depresija in anksioznost.

Tujec na lastnem pragu

Nekateri od intervjuvanih kmetov so bili celo žrtve žaljivega vedenja, vključno z psovkami med delovnim dnem. En kmetovalec, star med 40 in 49 let, je dejal: »V lokalni vasi se je demografija v zadnjih 20 letih popolnoma spremenila. Od sprehajalca lahko kot kmet prejmete raznovrstne negativne komentarje, pričakujete trobljenje, ker se s traktorjem pojaviš na cesti. Tako dobiš občutek, da lokalna skupnost v resnici ni tvoj najboljši prijatelj. Na lastnem pragu se počutiš kot tujec.«

Ena od izvajalk podpore na kmetijah je govorila o tem, kako so se kmetje enem območju, kjer je se je povečalo število lokalnega prebivalstva – po veliki gradnji stanovanj, soočalo s hudimi obtožbami glede hrupa traktorjev in mukanja krav.

Študija je tudi pokazala, da kmetje radi poudarjajo ključno vlogo, ki jo imajo pri pridelavi hrane, in pozitivne ukrepe, ki jih izvajajo za ohranjanje okolja. Vendar pa menijo, da so ti pogosto spregledani v medijskih zgodbah o kmetijstvu in okoljskih vprašanjih.

Dr. Rebecca Wheeler, višja znanstvena sodelavka iz Centra za raziskovanje politike podeželja na Univerzi v Exeterju, je dejala: »Kulturna osamljenost se nanaša na občutke, ki izhajajo iz občutka drugačnosti z drugimi v širši skupnosti. Vključno z občutkom, da ste tujec ali narobe razumljeni s strani drugih kulturnih skupin. Zaskrbljujoče je videti, da se ta vrsta osamljenosti vedno znova pojavlja v zgodbah udeležencev. Ob tem številni kmetje opisujejo ali namigujejo na močan občutek nepovezanosti s širšo javnostjo. Opisujejo občutek podcenjenosti in nerazumljenosti s strani vlade in družbe.«

Osamljenost in izolacija, ki lahko izhajata iz občutka nepovezanosti med kmeti in javnostjo, lahko vplivata na duševno zdravje ljudi na kmetiji.

Vsi se zanašamo na kmete

Raziskovalci priporočajo, da je treba okrepiti povezave med kmetijskimi in nekmetijskimi skupnostmi, da se kmetje ne bodo počutili izolirane od družbe.
To lahko vključuje povečanje priložnosti za vključevanje skupnosti v kmetijstvo. Izboljšanje javnega dialoga glede kmetovanja, spodbujanje lokalnih prehranskih mrež, ki omogočajo bolj neposredne odnose med proizvajalci in potrošniki. Hkrati pa tudi bolj pozitiven in empatičen pristop vlade, ko gre za oblikovanje in uveljavljanje politik in zakonodajnih zahtev. Zlasti ker so s tem povezana dokumentacija in inšpekcije že dolgo opredeljeni kot ključni viri stresa za kmete.

Dr. Jude McCann, izvršni direktor The Farming Community Network, je dejal: “Vsi se zanašamo na kmete trikrat na dan. Na žalost je veliko ljudi, zlasti v urbanih okoljih, zelo malo izpostavljenih kmetovanju. Posledično pogosto omejeno razumejo izzive ter trdo delo in dolge ure, ki so potrebni za pridelavo hrane po visokih standardih.

»Upamo, da bodo ugotovitve te študije pomagale spodbuditi ljudi, da bodo bolj cenili svoje lokalne kmete. Ter se bolj zavedali, kaj je vključeno v kmetovanje, kar bo pomagalo premostiti vrzel med kmetom in nekmetom ter podeželskim in urbanim okoljem.«