Na kmetiji Černivec v Zgornjih Jaršah pri Domžalah se ukvarjajo z rejo krav molznic. Redijo okoli 350 glav goveje živine, od tega je 170 krav molznic. V najsodobnejšem hlevu za rejo krav molznic, ki so ga vselili pred dobrima dvema mesecema, jih sedaj molzejo 150, 20 je presušenih. V hlevu, ki je edinstven iz več razlogov, obratujejo trije roboti, četrtega bodo montirali, ko bo hlev poln.

Pred gradnjo jih je čakala štiriletna preizkušnja živcev pridobivanja gradbenih in drugih dovoljenj. Med drugim so morali kot prvi v Sloveniji za umeščanje hleva v prostor opraviti celovito presojo vplivov na okolje in podzemne vode. Kljub številnim oviram so v osmih mesecih pod streho spravili in vselili hlev z odličnimi bivanjskimi pogoji, ki jih zahtevajo vedno strožji pogoji zakonodaje glede dobrobiti – boljšega počutja živali.

Spoznajte hale, hleve in betonske rezervoarje WOLF SISTEM.

Več o GEA sistemih in tehnologiji, ki omogočajo optimizacijo molznih sistemov in organizacijo hleva. 

POSTANITE NAŠ ZVESTI NAROČNIK. S klikom na pasico izveste več o naročniških prednostih.

Letna prireja na kmetiji Černivec je okoli 1.800.000 litrov mleka ali 10.500 litrov po kravi v standardni laktaciji. Mleko odkupuje KGZ Sloga Kranj, nekaj ga prodajo na treh mlekomatih, vozijo pa ga še v okoliške šole in vrtce. V hlevu so krave črno-bele pasme in rdeči holštajn.

»Obdelujemo 195 hektarjev površin, od tega je lastne zemlje 30 hektarjev, druga je v najemu. 80 hektarjev je travinja, ostalo so njive s koruzo, pšenico in ječmenom. Vsa obdelovalna zemlja je v okolici doma, v Mengšu in Trzinu, najbolj oddaljena parcela je 6 km stran. To je velika prednost, saj je zemlja vsekakor največ vredna, če je blizu doma. Vso krmo za govedo pridelamo doma, dokupimo le beljakovinske komponente in mineralno-vitaminske dodatke,« pove Jernej, ki je po rodu Bohinjec, poročen z gospodarjevo hčerko Petro in pri Černivcu kmetuje že petnajst let.
Na družinski kmetiji so tako štirje zaposleni – gospodar Tomaž z ženo Heleno Černivec ter Jernej in Petra Ličef. »Za zdaj delamo sami, čas pa bo pokazal, če bo potrebna dodatna delovna sila,« pojasni.

Jernej in Petra

Zakaj nov hlev?

Zaradi neustreznih razmer v starih dveh hlevih, kjer je bila velika prostorska stiska in predolg čas molže na molzišču, so se na kmetiji odločili za širitev kmetijskega gospodarstva. Zamisel za hlev je bila pravzaprav Jernejeva, ki pa so jo drugi družinski člani hitro podprli, saj so, kot pravi Jernej, dobro delujoča in povezana ekipa. »To je pogoj za uspešno delo. Na tako veliki kmetiji morajo biti štirje ljudje ves čas prisotni, predvsem pa se morajo med seboj razumeti, sicer stvari ne delujejo. Saj pridejo dnevi, ko se v mnenjih razhajamo, lagal bi, če bi to zanikal. Ampak to je normalno in zdravo, predvsem pa je pomembno, da se v osnovi razumemo, si zaupamo in pomagamo.«

Hlev na kmetiji Černivec je prvi v Sloveniji, za katerega je bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje in podzemne vode.

Molža je trajala predolgo

»V novem hlevu smo želeli kravam ponuditi najvišje udobje. Star hlev je postal prenaseljen, molzli smo na molzišče in molža je trajala že predolgo. 150 krav smo namreč molzli že tri ure in pol.« V novem hlevu uporabljajo robotsko molžo. Trenutno obratujejo trije roboti, prostor je za štiri, četrtega bodo montirali in zagnali, ko bo hlev povsem poln. »Trenutno hlev počasi polnimo, ima pa prostor za 200 krav molznic. V začetni fazi smo s Češke pripeljali 30 brejih telic, 5 jih je v tem času že telilo. Star hlev smo predelali, v njem pa imamo presušene krave in telice.«

Na podlagi videnega in izkušenj so se odločili za rešetkasta tla, preden so izbrali sistem in tehnologijo reje pa so si ogledali številne hleve po tujini in v Sloveniji. »Tako smo v naš hlev prenesli najprimernejšo prakso in opremo.« Pri izbiri robota so imeli nekoliko več pomislekov, saj so se odločali med različnimi znamkami, in Jernej prizna, da so bili v končni fazi že pod velikim pritiskom ponudnikov. »Na koncu smo odločitev sprejeli zelo na hitro, da smo se otresli tega pritiska, in izbrali GEA Farm Technologies (Feniks).« Jernej doda, da niso potrebovali veliko ogledov v tujini, saj imamo v Sloveniji številne sodobne in moderne hleve, kjer uporabljajo najnovejše tehnologije.

»Ogledali smo si tudi madžarsko farmo krav molznic, kjer redijo 280 krav. Želeli smo v praksi videti, kako poteka molža toliko krav molznic na treh ali štirih robotih hkrati. Tega v naši državi namreč ne moreš videti. Od tam je prišel glavni navdih, ki smo ga prenesli v naš hlev.«

Celotna naložba hleva z okolico je znašala 3,2 milijona evrov. Od tega so prejeli 30 % nepovratnih evropskih sredstev, drugo so financirali z lastnim denarjem in kreditom.

Celotna naložba hleva z okolico je znašala 3,2 milijona evrov. Od tega so prejeli 30 % nepovratnih evropskih sredstev, drugo so financirali z lastnim denarjem in kreditom.

Prej trpele roke, zdaj pa glava

V hlevu imajo nameščene kamere, da lahko kadarkoli in kjerkoli spremljajo dogajanje v čredi. Kamere nadzorujejo tudi porodnišnico in robote za molžo. Slednji so povezani z računalnikom, zato je poznavanje njegovega delovanja ključno.

»Brez znanja o branju podatkov, ki jih sporočajo roboti, nimaš kaj početi v takem hlevu. Na molzišču smo imeli s kravo več stika, pri robotih pa krava ne gre več čez naše roke in morebitnih težav ne opaziš takoj. Nas pa o tem obvešča računalnik prek pametnih ovratnic pri kravah, ki zaznavajo prežvekovanje, pojatve, gibanje … To pomeni, da je potrebno znati brati in analizirati te podatke. In če so v starem hlevu bolj trpele roke, pa zdaj bolj trpi glava,« se pošali Jernej, ki se je moral naučiti veliko novih stvari.

»Preden smo zagnali hlev, nas je čakalo cel kup izobraževanj. Komaj sem sledil vsem informacijam, pa mislim, da nisem niti na pol. Še vedno se učimo in še nekaj časa se bomo, saj je čreda krav res velika.«

Udobna ležišča

Ležalni boksi imajo gumo s peno, rešetkasta tla čisti namenski robot, imajo pa tudi robota za potiskanje krme k jaslim. Ležišča še dodatno nastiljajo z žagovino. Jernej pravi, da je za krave dodaten nastilj kljub mehki gumi bolj prijazen in ležišče naredi še udobnejše. Imajo tudi separator gnojevke, ki ga bodo zagnali v prihodnje, ko se gnojna jama dovolj napolni. Takrat bodo žaganje v ležalnih boksih zamenjali s suhim nastiljem, ki bo produkt separacije in reciklaže gnojevke.

Jama pod rešetkami za gnojevko ima prostornino 3500 m³, imajo pa še dodatno zunanjo laguno za gnojevko kapacitete 1000 m³. »Sprva smo razmišljali o globokih ležiščih in separacijskem gnoju v njih, kot je na primer na kmetiji Bogovič pri Krškem. A smo spoznali, da bo s tem precej več dela in raje izbrali gumo s peno, nastlano z žagovino.«

Hlev je postavilo avstrijsko podjetje WOLF sistem, saj so pri Černivcu mnenja, da so njihovi leseni hlevi živalim najbolj prijazni, svoje pa doda uporabljen les, ki odseva nekakšno toploto. Prezračevanje poteka avtomatsko skozi stranske mreže, ki so vodene preko vremenske postaje, dodatno pa so v hlevu tudi ventilatorji za hlajenje poleti. »V hlevu imamo tudi poseben prostor za nego parkljev, saj je skrb za parklje pri tako veliki čredi zelo pomembna.«

»Gradnja hleva je bila končana v približno osmih mesecih. Začeli smo lansko leto marca, decembra je bil skoraj zaključen, konec januarja pa smo že začeli z molžo v njem.«

Prehod ni bil enostaven

Pred molžo in zagonom robotov so imeli krave v hlevu le vseljene, da so spoznale novo okolje in se nanj privadile. Molža pa je še vedno potekala v molzišču. »Molžo na robotih smo začeli sprva le s ¾ črede, a smo kljub temu doživeli začetni šok – mi in krave. Krave so bile namreč prej navajene na molžo v molzišču in na določen red, ki je s tem povezan. Molzle so se dvakrat dnevno, zelo rutinsko in ob točno določenih urah. Na robotu pa te rutine ni in sprva je bilo kar nekaj zmede. Težko je bilo razbiti njihov ritem dveh molž na dan. Prej kravam ni bilo treba razmišljati o molži, saj smo jih mi gnali na molžo, za vstop v robota pa se morajo same odločiti«.«

»Odkrito lahko rečem, da prehod iz molzišča na robota ni bil enostaven. Pričakovali smo, da bo šlo lažje, a je bil kar zalogaj.«

Sprememba krmnega obroka

»Čas potem pokaže svoje in tudi krave se naučijo, ko spoznajo novo okolje. Točno vedo, kje jih čakajo stvari, ki jih na krmilni mizi ne dobijo. Trenutno se stanje izboljšuje, tudi mlečnost se že popravlja in raste, kar so dobri znaki.« Se pa na molžo v robotu najhitreje privadijo prvesnice in mlajše krave, tiste starejše pa potrebujejo nekoliko več časa in potrpežljivosti.«
Zaradi molže v robotih so morali spremeniti krmni obrok za krave molznice. »V prejšnjem hlevu je stari obrok funkcioniral, v novem pa so šle po zauživanju počivat na ležalne bokse, za molžo se niso zmenile, mleko pa jim je kar iztekalo iz vimena. S svetovalci za prehrano smo zato spremenili krmni obrok, kar se je obrestovalo, saj so krave dobile večjo spodbudo za molžo na robotu in bolje funkcionirajo kot prej.«
Jernej pojasni, da robotska molža pri njih deluje na princip vhodne in izhodne selekcije. Ko krava pride v koridor, jo selekcijska vrata ločijo v prostor za molžo, če ji ta ne pripada, pa jo usmerijo nazaj v hlev. Sam izhod iz robota pa je sestavljen iz treh delov – izhod v hlev, porodnišnico ali v prostor za obravnavo (zdravljenje, osemenitev …). »Ta sistem smo izbrali zato, ker dobro deluje pri velikih čredah, spoznali pa smo ga na prej omenjeni madžarski farmi.

»Glavni cilj je napolniti hlev, da se nam bo naložba čim prej povrnila. Če bo dobra prireja, zdravje in bo družina držala skupaj ter še naprej delala kot povezana ekipa, ne bo težav.«

Časi za kmetijstvo niso optimalni in tudi zato se mogoče marsikdo ne podaja v večje naložbe. Jernej se strinja, da so časi res nepredvidljivi zaradi vseh nerazumljivih in hitrih sprememb, ki jemljejo voljo. »V sedanjem času človek ne ve, kaj in kako bi delal. Ne vemo namreč, kakšne in kako velike spremembe nas še čakajo in kakšne ukrepe pripravljajo. Bomo sploh še lahko kmetovali? Kljub vsemu mislim, da moramo kar vztrajati.«

Dokler bo trajalo, pač bo

»Ko smo začeli z gradnjo, smo hkrati spremljali propagando proti živinoreji in se vmes resno spraševali, če ima gradnja sploh smisel. Pa smo vztrajali in še bomo. Laboratorijskemu mesu in mleku navkljub.«
Velik okvir: »Mi bomo kmetovali tako, kot smo do sedaj – iz roda v rod – in dokler bo trajalo, pač bo. Mi smo sedaj tu, kaj bodo delali naši zanamci, pa ne moremo vedeti.«
Kljub znižanju izravnalnih plačil vztrajajo pri izvajanju nekaterih ukrepov, ki so bolj sami sebi namen in nesmiselni. »Politični odločevalci na vsak način želijo usmerjati naše delo. Tako na lastni zemlji ne moremo več delati tako, kot bi si želeli,« Jernej komentira sedanje stanje v kmetijstvu in razkrije še nekaj prihodnjih ciljev.

Neža, Nuša in Nika so Jernejeve in Petrine hčerkice. Vse tri so neverjetno pridne in odkar so postavili nov hlev, v njem preživijo še več časa.

»V prihodnje bomo še več pozornosti posvečali odbiri, s poudarkom na zdravju nog, vimena in seskov – da bo položaj seskov pravi, zaradi robotske molže. Postavitev seskov sicer ni težava, zaradi nizko pripetega vimena smo izločili le eno kravo, večji razlog za izločitve so bile noge. V novem hlevu je precej več prostora za gibanje krav, zato so močne in zdrave noge predpogoj za bivanje v njem.«