Kako zagotoviti primerno obogatitev okolja pri brojlerjih?
Ena od velikih skrbi rejcev je, kako rejnim živalim zagotoviti izvajanje naravnega in vrsti značilnega vedenja in primerno obogatitev okolja.
Pri prašičih obogatitev okolja določen evropska zakonodaja, kar pa ne velja za brojlerje. Razlogi za to niso jasni, morda pa jih lahko iščemo v krajšem času reje piščancev. Ali pa v odsotnosti škodljivih socialnih vedenj pri pitovnih piščancih – kot je npr. grizenje repov pri prašičih. Kljub temu obstajajo določene zahteve, kot so obogatitve okolja z enostavnimi napravami/substrati npr. gredami, dvignjenimi platformami, balami slame ali sena, različnimi materiali za nastiljanje, paneli in pregradami. Te obogatitve namreč zmanjšajo strah in agresijo med brojlerji, povečajo njihovo aktivnost in s tem zdravje nog ter prispevajo k njihovemu boljšemu fizičnemu in fiziološkemu počutju.
Kakovostni bivalni pogoji
Rejci morajo zato v zaprtih sistemih živalim zagotavljati izpolnjevanje njihovih fizioloških in duševnih potreb ter izpolnjevati določene zahteve po obogatitvi okolja, ki izboljšajo kakovost bivalnih pogojev. Pri brojlerjih to vključuje spodbujanje naravnega vedenja in zagotavljanje zadostnega prostora. Zelo je pomembno, da niso pregosto naseljeni. Na splošno je namreč le 34 odstotkov od vseh vzrejenih pitovnih piščancev v EU rejenih v primernih pogojih, ki jih določa največja gostota naselitve – 30 kg/m2 uporabne površine za piščance.
Pomemben kakovosten nastilj
Tudi reja brojlerjev je prepletena s številnimi dejavniki, ki medsebojno vplivajo na njihovo počutje. Bistveno pa je, da rejci ne spremljajo le negativnega počutja, ampak tudi kazalnike pozitivnih izkušenj, ki jih sprožijo obogatitve okolja. Strokovnjaki pri brojlerjih izpostavljajo še kakovosten nastilj, ki zmanjšuje vnetja kože na skočnem sklepu in stopalih. Posebno pomembno je, da ima nastilj veliko vodno aktivnost (npr. oblanci). Nastil naj bo vedno suh in kosmičast, da se ga z nogo lahko enostavno premakne. Moker nastil povzroča kontaktni dermatitis, poveča konverzijo krme ter vpliva na zmanjšanje telesne mase piščanca.
Vsaka reja ima svoje pozitivne in negativne vplive, z etičnega vidika pa se pritisk splošnega javnega mnenja na trgovce in rejce stopnjuje. Etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter kakovost živil pa postajajo vedno pomembnejši cilji, ki jih zasleduje večina razvitih držav.