Čas je za neposredno povezovanje s kmeti mimo sistema

12 decembra, 2023
0
0

Mateja je mati štirih otrok in izhaja s kmetije. Je izredno delavna, sposobna, zgovorna in nadvse zanimiva ženska, ki je dejavna na več področjih in v svojem prepričanju velikokrat radikalna. Vrsto let je bila zaposlena v javni upravi kot mlečni kontrolor, zato obvlada zakonodajo in pozna zakone ter jih pravilno interpretira in implementira v svoje delo. Pri 21 letih si je kupila manjše gospodarstvo v Ljubnem pri Brezjah, kjer je redila kokoši, prašiče, krave in koze. Življenje jo je čez čas pripeljalo na drugo kmetijo, pustila je službo ter se usmerila v zelenjadarstvo in dopolnilno dejavnost. Vmes je z vzponi in padci preživela mnogo življenjskih preizkušenj, predvsem osebnih, zato še posebej poudarja vlogo kmečke ženske kot stebra družine ter pomembnost dobrih medsebojnih odnosov na kmetiji. Opozarja na pomanjkanje zdrave kmečke pameti med ljudmi in pravi: »Zasukajmo rokave, pljunimo v roke, poprimimo za motike in se takoj spravimo v boj za samooskrbo. Prehranska suverenost je namreč bistveni del nacionalne varnosti države.«

»Ženska na kmetiji bi morala imeti pokrite prispevke za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Vloga ženske na kmetijah je namreč še vedno vse preveč prezrta. Pričakujem, da bo Zakon o socialni oskrbi za starostnike nad 65 let to področje končno pozitivno uredil, saj bodo kmečke ženske tako lahko skrbele za svoje in moževe ostarele starše in bodo za to tudi plačane ter socialno zavarovane. Tako bi se bistveno razbremenil tudi sistem, povezan z oskrbo starostnikov.«

»Ženska na kmetiji mora imeti svoj prihodek in s tem socialno varnost. Tam, kjer ženska na kmetih popusti, gre vse navzdol, zato je treba poskrbeti za ta ključen dejavnik v kmetijstvu – zdravo celico družine. Če ta deluje, deluje vse.«

Za primer navede sodobno delavsko družino v sedanjem času. Ženske so večino dneva v službi, otroci so razpuščeni, veliko je kriminala in depresije med otroki in ženskami, moški pa niso več moški, ker je sistem povsem razvrednotil njihovo prvinsko nalogo.

»Na kmetih delavnik pravzaprav traja ves čas, vendar ima v vmesnem obdobju umirjanja vegetacije kmečka družina vendarle več časa zase. December je zato, če izhajam iz sebe, eden najlepših mesecev v letu in je lahko obliž na rano pomanjkanja časa, ki se ustvarja skozi leto.« Največjo težavo med Slovenci prepozna prav v medsebojnih odnosih, v pomanjkanju razumevanja in povezavi med družinskimi člani.

KDOR NADZORUJE HRANO, NADZORUJE LJUDI

Glede nepovezanosti in nesodelovanja pri izjemno pomembnih odločitvah se naveže na preteklo okroglo mizo o semenarstvu v Lescah. Izpostavi, da širša javnost sploh ni bila seznanjena, da je v obravnavi tako pomemben dokument, kot je predlog nove uredbe o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, ki jo Mateja prepozna kot izjemno škodljivo. Po novi zakonodaji ne bi bilo treba več označevati izdelkov, ki so proizvedeni z genomskimi tehnikami, kar je le drugo ime za gensko spremenjene organizme (GSO), kmetje pa bodo morali za semena plačevati patente. »O tem bi morali odločati ljudje, to pa lahko dosežejo le s pritiskom na politične odločevalce. Kot je rekel pokojni Henry Kissinger: ‘Kdor ima nadzor nad nafto, ima nadzor nad državami; kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi; kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad celotnim svetom.‘ In s temi besedami je tesno povezano industrijsko kmetijstvo. Če imaš oblast nad hrano, lahko delaš, kar želiš, ker smo ljudje odvisni od hrane. Kissinger je zakoličil nadaljnji razvoj sveta, ki ga danes poznamo kot globalizacijo. V ospredju pa je seveda hrana, ki združuje tako vojaški nadzor nad nafto kot finančni teror globalnih bankirjev. Njen pomen v svetovnem merilu pa dokazuje silna moč petih korporacij, ki obvladujejo vse vzvode industrijske pridelave hrane: mineralna gnojila, pesticide, semena in GSO. S tem pa v rokah držijo pravo morilsko orožje.«

»Temu se lahko upremo le z zavedanjem, da se za to, kar smo dobili z rojstvom: pravico do vode, hrane, prostora, zraka, delovanja in udejstvovanja, borimo z vso svojo bitjo. Jaz to počnem tudi prek družabnih medijev, ki so okno v svet, moja sporočila pa dosežejo številne ljudi. Na medmrežju tako pogosto širim sporočila o bistvenih dejavnikih v našem življenju: zdravi hrani, čisti vodi in zraku ter pravici, da si hrano lahko pridelamo sami. Pri samooskrbi v gospodinjstvu je lastna shramba temelj prehranske varnosti družine. Vestna gospodinja, seveda ob zadostni pridelovalni površini, lahko s pomočjo družinskih članov pridela skoraj 90 % hrane za celo leto. Če ima kmetija zadosti površin in se ukvarja tudi z živinorejo, pa celo 99 %, od olja, kisa, mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, zelenjave in sadja in vložnin, tako kompotov kot shrankov v slanici za zimske dni.«

»Ne želim, da smo poslednja generacija, ki si je hrano še lahko pridelala sama v naravnem okolju.

Kmetijstvo je danes napol industrijsko, v borbi za preživetje pa politični odločevalci od kmetov zahtevajo zastrupljanje zemlje, njeno prekomerno izčrpavanje pod pretvezo prehranske krize in z lažnimi donosi genomske tehnologije, na drugi strani mu grozijo s številnimi inšpekcijami in nadzori.

»Od nas je odvisno, če bomo zdržali ta pritisk. Se bomo vdali in padli na kolena? Kaj pa bodo na to porekli naši zanamci? Lahko bi napisali – dobro jutro, Slovenija in Slovenci. Prepričana sem, da je čas za največjo akcijo vseh akcij – povezovanje s kmeti neposredno mimo sistema.«

ZNANJE V KMETIJSTVU

Z današnjo tehnologijo in znanjem lahko pridelamo veliko hrane na ekološki način. V vseh letih uporabe se je namreč izkazalo, da hibridna semena v resnici ne morejo tekmovati z domačimi avtohtonimi semeni. »Slednja so za potrebe delovanja našega telesa sposobna iz zemlje potegniti veliko več vitaminov in mineralov kot hibridna, da gensko spremenjenih terminatorskih semen, ki zemljo le izčrpavajo, sploh ne omenjam. Naj omenim zanimiv poskus kmeta iz kraja Woelfersheim v deželi Hessen v Nemčiji, ki mu je poginilo dvanajst krav molznic, ker jih je krmil z gensko spremenjeno koruzo in silažo. Gottfried Glöckner je od leta 1997 na svojih poljih prideloval GS koruzo Bt 176. V letih 2000 in 2001 je v celoti prešel na gensko spremenjeno koruzo, ki jo je krmil kravam. Kmalu zatem je leta 2001 v štirih mesecih poginilo pet njegovih krav, leta 2002 pa še sedem. Pri drugih kravah se je zmanjšala prireja mleka, druge pa so morali usmrtiti zaradi neznanih bolezni. Kaj bo z nami, če bomo jedli hrano, pridelano iz teh terminatorskih semen?« se sprašuje Mateja.

»Za take primere imamo sicer zelo dobro zakonodajo s podlago v Ustavi, ki v drugem odstavku 26. člena pravi: Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil, vendar se nanj zaradi nedelujočega sodstva v praksi ne sklicujemo, pa bi se nujno morali. Če bi se, potem se ne bi mogel zgoditi odvzem krav v Krškem. Pa tudi aktivisti ne bi kar vsepovprek prijavljali kmetov in se sprehajali po zasebnih zemljiščih. V primeru odvzema krav bi bilo treba nujno preučiti, aliobstaja možnost zlorabe položaja in političnih navez.«

»Z zavestnim aktivnim delovanjem moramo podpreti lokalne kmete. Temu pravim vzporedni sistem, ki temelji na starodavnih znanjih, samooskrbi, sooskrbi, menjavanju dobrin, povezovanju med ljudmi in medsebojni pomoči. Slednja namreč obstoječemu sistemu predstavlja največjo grožnjo.«

Lastnina oz. posest je po Ustavi RS nedotakljiva. »Če na dvorišče nenapovedano pride pooblaščena uradna oseba, kar inšpektor definitivno je, je treba obvezno snemati pogovor in na začetku snemanja omeniti, da zaradi verodostojnih dokazov na sodišču snemate postopek. Zahtevate ime in priimek, namen obiska in če vam inšpektor poda izjavo, da bo opravil nadzor zaradi prijave oz. se že kar na začetku postopka obnaša arogantno, dodate, da potrebujete tudi sodni nalog, saj gre očitno za neko dejanje, ki ga vi ne poznate, o prihodu pa niste bili predhodno obveščeni. Inšpektor namreč lahko na dvorišče stopi le, če je napovedan, če gre za upravičen sum na hudo kaznivo dejanje oz. indici kažejo na hude kršitve ali pa se predhodno najavi in pove, zakaj vas bo obiskal.« Mateja pravi, da namen ni preprečevanje inšpekcijskega nadzora, ki se je že velikokrat, v raznih podjetjih in drugih objektih, dokazal več kot upravičen, ampak le ozavestiti in pritisniti na odgovorne, da upoštevajo zakonodajo in pravila, ki so jih sami napisali, pa jih ne upoštevajo. Poznavanje zakonodaje je zato res izjemnega pomena. »Težava ni v inšpekcijskem nadzoru, ampak v tem, da nekateri inšpektorji zlorabijo svoja pooblastila, ne upoštevajo etičnega kodeksa za javne uslužbence in mimo veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov izvajajo nezakonita dejanja in pritiske na ljudi. To dokazuje zadnji primer s kmetije, kjer jim je inšpektorica odvzela živino in kmetu storila nepopravljivo škodo. In kdo bo za to osebno odgovarjal? Do sedaj smo škodo poravnavali davkoplačevalci, menim pa, da je prišel čas, da se aktivira 26. člen Ustave RS, predvsem drugi odstavek.«